Kot je na novinarski konferenci povedal meteorolog Brane Gregorčič, so na Arsu v zadnjem tednu julija in prvem tednu avgusta zabeležili "enega najbolj izrazitih, če ne celo najbolj izrazit vročinski val v zgodovini meritev". Predvsem je izstopalo veliko število zaporednih dni s temperaturo nad 35 stopinj Celzija.
V naslednjih dneh bo vročina nekoliko popustila, temperature se bodo gibale 'le' okoli 30 stopinj Celzija. Na Primorskem bo medtem še naprej vroče s temperaturami do 35 stopinj Celzija.
Po besedah Gregorčiča smo v zadnjih 30 dneh zabeležili le od 20 do 50 odstotkov povprečne količine padavin za ta čas, ponekod po Sloveniji v tem obdobju sploh ni deževalo.
Izgledi so zmerno optimistični, pravi Gregorčič, a šele po 16. avgustu. Danes bo sicer nastalo nekaj neviht, ki pa še ne bodo olajšale sušnih razmer. Od srede do nedelje nas čaka suho in sončno vreme s temperaturami do 30 stopinj Celzija. Jutra bodo sveža, namerili bomo le okoli 15 stopinj.
Od nedelje pa se obeta sprememba smeri vetra, s tem pa bo k nam dotekal bolj vlažen in hladnejši zrak, verjetnost padavin pa se bo precej povečala. "Vse kaže, da bomo nekje v prihodnjem tednu zaključili obdobje najhujše vročine," je dodal.
Zaradi suše kljub nekoliko nižjim temperaturam za zdaj še ostaja velika požarna ogroženost naravnega okolja, v delu Primorske pa zelo velika.
Slabe hidrološke razmere
Hidrolog Janez Polajnar je v nadaljevanju predstavil stanje površinskih in podzemnih voda. Kot je dejal, so letošnje sušne razmere četrte najhujše v zgodovini meritev. Podobne razmere smo imeli tudi leta 2022 in leta 2003.
V strugah slovenskih rek se pretaka le med 30 in 50 odstotkov vode, kot bi se sicer pretakalo v začetku avgusta. Najbolj prizadete reke so Mura, Ljubljanica, Sava in Soča.
"Posebnost letošnjih razmer je ta, da so se združili tako nizkovodne razmere kot izjemno dolgotrajni vročinski valovi. Takšne kombinacije še nismo imeli," je povedal.
Polajnar je opozoril tudi na izjemno visoke temperature rek. Povprečna temperatura Save v spodnjem toku je denimo prek 27 stopinj Celzija. Po anomalijah pa izstopa reka Soča, ki sicer velja za eno najhladnejših rek v poletnem času, a ima zdaj srednjo dnevno temperaturo višjo od 15 stopinj Celzija. "Tako visoke temperature na reki Soči do zdaj še nismo izmerili," je podčrtal Polajnar.
Podobne nizkovodne razmere kot na vodotokih pristojni beležijo tudi na podzemnih vodah. Tako se podzemne vode v medzrnskih in kraških vodonosnikih stalno znižujejo, kraški izviri so vse manj vodnati. Te nizkovodne razmere v podzemnih vodah na agenciji za okolje po intenzivnosti ocenjujejo nekje na šesto mesto do zdaj. Najbolj sušne razmere podzemnih voda beležijo na območjih Bovškega, Koroške, Dolenjske in Kočevskega ter na območju Obale.
V prihodnjih dneh se sicer obeta nekaj osvežitve ter v naslednjem tednu nekaj padavin. A te padavine po Polajnarjevi oceni ne bodo zadostovale za bistveno izboljšanje nizkovodnih razmer v podzemnih vodah, upanje pa ostaja, da bodo izboljšale razmere na površinskih vodah. Za izboljšanje razmer na površinskih vodotokih bi potrebovali 100 in več milimetrov padavin vsaj v 24 urah ali v obdobju nekaj dni. Da bi se izboljšale razmere na podzemnih vodah, pa bi moralo biti to obdobje še daljše.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.