Vremenske vraže iz srednjega veka so danes zamenjale teorije zarote

"Chemtrails" oziroma kemične sledi letal, tehnologija HAARP, težke kovine v toči, tehnologija 5G in druge oblike vremenskega inženiringa so le nekatere izmed neosnovanih teorij, krive za burno vremensko dogajanje, in so po tem izjemno intenzivnem nevihtnem obdobju množično zaokrožile na družbenih omrežjih. Preberemo lahko, da se proti toči v nevihtnih oblakih lahko borijo s kurjenjem smole ali polivanjem kisa, katerega hlapi preženejo točonosne oblake.

Vse bolj ustvarjalnim zapisom in dognanjem na družbenih omrežjih ni videti konca. Kot da zadnjih 20 let ne bi bilo znanstvenih opozoril in klimatoloških študij, ki ena za drugo kažejo na edinega krivca za podnebne spremembe: globalno segrevanje, ki ga povzroča človek.

"Ljudje v takšnih situacijah lažje sprejmejo razlago, ki je čimbolj oddaljena od njih samih in ki od njih ne zahteva, da bi prevzeli nase kakršno koli odgovornost, ali da bi od njih terjala kakšno prilagajanje ali spremembo v njihovem vedenju," pojasnjuje klinična psihologinja mag. Anica Prosnik Domjan.

Marija Terezija je sredi 18. stoletja prepovedala uporabo strelnega orožja za odganjanje nevihtnih oblakov zaradi številnih sporov, lahko preberemo v zapisu z avstrijske meteorološke konference leta 1902. Spori so nastali, ko je posestnik A streljal proti oblakom, posestnik B pa je tožil, da je oblake preusmeril nad njegovo zemljo. 

30 let kasneje so v Avstro-Ogrski prepovedali tudi zvonjenje s cerkvenimi zvonovi, saj je, piše v zapisu, veliko zvonarjev umrlo zaradi udarov strel (vendar se prepoved ni zares obdržala). Uporaba protitočnih topov, še ene naprave, ki se je razvila iz takratnih prepričanj, je segala še v 20. stoletje. Eksplozije acetilena in kisika so razvile močan udarni val. Verjeli so, da udarni val potuje skozi zgornje formacije oblakov in tako moti fazo rasti zrn toče. Raziskovalca Jon Wiering in Iwan Holleman sta leta 2006 v študiji zapisala, da je "uporaba protitočnih raket ali topov zapravljanje denarja in truda".

Zakaj tako zlahka in nekritično posvojimo teorijo zarote?

Sčasoma so ljudje spoznali, da protitočne naprave ne delujejo, kot so verjeli, in da neviht ter neurij ne povzročajo zli duhovi. Danes so zle duhove zamenjale zlonamerne tehnologije in svetovne elite, ki delujejo v ozadju in bi rade uničile človeštvo. Družbena omrežja takšne teorije le še dodatno poganjajo.

"Pogosto se razvije efekt množice oziroma čredni nagon, ki mu ljudje sledijo brez kritičnega razmisleka in ne da bi vsaj poskušali poiskati razumsko razlago za takšno informacijo, saj je veliko lažje in udobneje preprosto povzeti nekaj že povedanega in se prepustiti večinski struji. Ljudje tudi ne prenesejo pritiska razmišljati drugače od večine, zato se raje zlijejo z njo," odgovarja Prosnik Domjanova. 

Poseben dejavnik za lahkotno povzemanje in deljenje nedokazanih trditev je tudi zapletenost podnebnih sprememb, na katere vplivajo številni dejavniki, oceanski tokovi, segrevanje svetovnih morij, taljenje permafrosta, sprememba vremenskih vzorcev ... "Na ta način ohranijo nevarnost čim dlje stran od sebe in obenem pripišejo vzrok nečemu povsem tujemu, obenem pa nevarnemu, na kar sami nimajo vpliva. Veliko težje sprejmejo z znanstvenimi dokazi podprte razlage, ki so racionalne in ne vsebujejo elementa magičnosti in neobvladljivosti, temveč pogosto tudi povezujejo vpliv človeka s svojimi škodljivimi ravnanji na okolje, kar obenem pomeni, da terjajo od ljudi, da prevzamejo svoj delež odgovornosti za nastalo situacijo, za kar pa kar precej ljudi ni dovolj zrelih in odgovornih." 

Ljudje so premalo osveščeni in premalo informirani, da bi jim bil blizu znanstveni način razmišljanja, trdi psihologinja, ki terja tudi zmožnost abstraktnega mišljenja. V splošni populaciji je veliko bolj razširjeno enostavno in konkretno mišljenje, ki ponuja preproste in pavšalne sodbe oz. rešitve. "Znanost ves čas terja do vsega določeno kritično distanco, potrebo po stalnem preverjanju. Večina ljudi niti ne razume niti ni seznanjena z znanstvenimi in raziskovalnimi metodami, ki so še posebej kompleksne in zahtevne." 

Psiholog Andrej Perko dodaja, da živimo v času, ko vsak lahko postane vse, kjer tudi znanje ni več vrednota. "Ker smo vsi enaki, posegajo neizobraženi, primitivni ljudje na področja, ki jim niso kos. Kamor sodi tudi področje znanosti. Ob tem se počutijo pomembni. Diktat emancipacije in enakosti se kaže na vseh področjih družbenega življenja in živimo v času, ki ga je lepo napovedal že veliki Dostojevski: Toleranca bo pripeljala do tega, ko bo pametnim prepovedano misliti, da ne bodo žalili bedakov!" 

Medtem ko čedalje več ljudi išče vzroke za podnebne spremembe in vse bolj ekstremno vreme v teorijah zarote, pa generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres sporoča: "Končalo se je obdobje globalnega segrevanja, nastopilo je obdobje globalnega vretja."