Ministri in poslanci koalicijskih strank so se s predsednikom vlade Janezom Janšo pogovarjali o rebalansu letošnjega državnega proračuna, ki ga je vlada pred dvema tednoma poslala v obravnavo v parlament.
Dokument je bil koalicijsko usklajen, na današnjem sestanku pa so ga skušali uskladiti še na "mikro ravni", kar pomeni, da je možno spreminjati določene postavke znotraj posameznih okvirov, ni pa mogoče več povečevati obsega proračuna, zadolževanja ali makroekonomskih postavk, je pojasnil Janša.
Po Janševih besedah so se vsi navzoči na sestanku zavedali, da ne sprejemajo proračuna za leto 2005, temveč gre le za popravek proračuna, znotraj katerega je denar na mnogih postavkah v veliki meri že porabljen. Manevrskega prostora je tako razmeroma malo, je poudaril Janša. Če ne bi bilo treba z rebalansom zagotoviti dodatnih 70 milijard tolarjev za obveznosti, ki so bile ob sprejemanju proračuna decembra 2003 že znane ali pa so se pojavile pozneje, bi lahko vanj vgradili veliko več razvojnih priložnosti, je dodal.
Proračunski primanjkljaj se znižuje
Kljub skromnemu manevrskemu prostoru pa se s predlogom rebalansa proračunski primanjkljaj znižuje na 91,9 milijarde tolarjev, kar bo v deležu bruto domačega proizvoda predstavljalo 1,4 odstotka. S tem Slovenija izpolnjuje zelo pomemben kriterij za prevzem evra, to je znižanje primanjkljaja, je ocenil Janša.
Predlog rebalansa za investicije namenja precej več sredstev kot lani, je poudaril Janša. Medtem ko je država lani za investicije namenila 138 milijard tolarjev, se letos ta številka zvišuje na 170 milijard tolarjev. Vlada je predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna sprejela 12. maja. V njem je predvidela 1683 milijard tolarjev prihodkov, kar je 63,9 milijarde tolarjev več kot v veljavnem proračunu, odhodki pa naj bi se povečali za 41,7 milijarde tolarjev na 1775 milijard tolarjev. Proračunski primanjkljaj naj bi se tako zmanjšal za več kot 20 milijard tolarjev na 91,9 milijarde tolarjev.
Finančni minister in predsednik NSi Andrej Bajuk je ocenil, da je koalicija v prvih šestih mesecih delovanja "z veliko mero usklajevanja" izpolnila ključne cilje. V zvezi s predlogom rebalansa letošnjega proračuna pa je izrazil zadovoljstvo s podporo koalicijskih poslancev temu proračunskemu dokumentu.
Finančni minister je dejal, da je koalicijskim poslancem odgovarjal na nekatera odprta vprašanja, predvsem glede financiranja lokalne samouprave. Poudaril je, da se je z rebalansom glavarina za občine "dejansko povečala" za deset odstotkov, kar je pomembno predvsem za majhne občine. To je po njegovih besedah prvi korak k uresničitvi koalicijskega cilja, da bi spremenili način financiranja občin in da se občinam ne bi več nalagalo novih obveznosti, ne da bi se pred tem za to predvidela sredstva.