Vrhniška občina neomajna: Kemisu ne zaupamo več in ga nočemo v občini

Na Občini Vrhnika kljub pozivom Kemisa in Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), naj se Kemisu znova dovoli obratovanje na vrhniški lokaciji, ostajajo neomajni. Sklep občinskega sveta, ki zahteva selitev Kemisa, ostaja veljaven, mnenje svetniških skupin se ni spremenilo, je povedal župan Danijel Cukjati. "Kemisu ne zaupamo več, da smo Vrhničani varni," je poudaril.

Občinski svet občine Vrhnika je maja 2017, po katastrofalnem požaru v Kemisu, soglasno sprejel sklep, naj se Kemis preseli na drugo lokacijo zunaj občine Vrhnika. Po pogovorih s svetniškimi skupinami Cukjati ugotavlja, da se to stališče ni spremenilo, zato občina pri sklepu vztraja.

Občina Vrhnika bo svoje mnenje lahko podala tudi v postopku pritožbe Kemisa na odločitev gradbene inšpekcije, ki ga trenutno vodi drugostopenjski organ, ministrstvo za okolje in prostor. Po posredovanju upravnega sodišča je namreč občina letos dobila status stranske udeleženke v postopku gradbenega inšpektorata v Kemisu.

Glede pritiskov v smeri vnovičnega zagona obratovanja Kemisa v zadnjih dneh je Cukjati povedal, da so pritiski Kemisa razumljivi, saj gre za podjetje, ki s to dejavnostjo ustvarja dobiček. "Manj pa so razumljivi pritiski gospodarske zbornice," je dejal. Kot se je namreč pozanimal, GZS v zadnjih dveh letih po požaru ni nikoli vprašala, kako delujejo druga vrhniška podjetja, ali imajo izpad dohodka, ali je denimo upadel prihodek ekoloških kmetij. "Prej jih to ni zanimalo, zdaj pa jih problem Kemisa kar naenkrat zanima," je bil kritičen.

Cukjati: Zgodba Kemisa se ni začela pred dvema letoma

Izpostavil je tudi, da gre v primeru Kemisa za vprašanje pravne države. Kemis ima namreč črno gradnjo. Če bi zdržal argument, da mu je treba vseeno dovoliti obratovanje, ker ga pač potrebujemo, pade pravna država, je menil. "Meni osebno ne bi dovolili zgraditi takega objekta brez gradbenega dovoljenja," je poudaril.

Cukjati je prav tako izpostavil da se zgodba Kemisa ni začela s požarom pred dvema letoma. "Če bi bile izpolnjene obljube izpred 15, 16 let, ko so krajanom in občinskim svetnikom obljubili, da bo to varen objekt, grajen po vseh normativih, do tega požara ne bi prišlo. Kljub opozarjanju svetnikov, krajanov in civilnih iniciativ je do požara prišlo. Sedaj ne moremo več zaupati podjetju, da smo Vrhničani varni," je bil jasen župan.

Pod vprašaj je postavil tudi trditve, da Kemisov objekt v Sloveniji nujno potrebujemo. Spomnil je na ugotovitve okoljskega ministrstva, da bi lahko velik del odpadkov namesto Kemisa prevzela druga podjetja. Da lahko gospodarstvo preživi brez Kemisa, se je izkazalo tudi v letu po požaru v družbi, je še menil.

Gradbena inšpektorica je vlogo zavrgla

Na državnem inšpektoratu za okolje in prostor pa so danes dodatno pojasnili četrtkovo odločitev gradbene inšpektorice. Izpostavili so, da inšpektorica vloge Kemisa za odložitev izvršbe ni zavrnila, pač pa jo je zavrgla. "To pomeni, da o vsebini zahtevka ni odločala," so poudarili.

Vloga za odlog izvršbe je namreč, kot so pojasnili na inšpektoratu, povsem legitimen procesni institut, ki pa ga zavezanec uveljavlja znotraj izvršilnega postopka šele po tem, ko inšpektor izda sklep o dovolitvi izvršbe. "Ker pa gradbena inšpektorica v tem primeru še ni uvedla izvršilnega postopka, procesne predpostavke za vložitev tovrstne vloge še niso bile izpolnjene," so dodali.

Ker je bila vloga vložena prezgodaj, inšpektorica torej ni odločala o vsebini zahtevka. Gradbena inšpekcija je iz tega razloga vlogo za odlog izvršbe zavrgla.

Ogorčenje nad to odločitvijo inšpekcije so v četrtek izrazili na GZS. V zbornici so hkrati pozvali, naj se Kemisu čim prej dovoli vnovično delovanje v vrhniškem objektu, sicer bo ogroženo prevzemanje nevarnih odpadkov od industrijskih podjetij, pa tudi komunalnih podjetij in posredno gospodinjstev.

Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je v izjavi za medije na vprašanje, kaj odgovarja Vrhničanom, ki Kemisa nočejo v svoji skupnosti, takrat odgovorila, da "Kemis na področju Vrhnike ni novo podjetje". Strinjala se je, da dejavnost podjetja terja izjemno pozoren nadzor. A Kemis je po požaru nadgradil varnostne sisteme, pridobil je tudi dragocene izkušnje. Verjetnost, da se podobna situacija tam ponovi, je zagotovo manjša, je prepričana Šmučeva.

Glede pritiskov na inšpektorje, ki izvajajo zakonodajo, pa je prva dama gospodarske zbornice dejala: "Če uradne inštitucije s svojo odločitvijo povzročijo stanje, ki ogroža varnost okolja in ljudi, smo vsi tisti, ki se s tem ukvarjamo, poklicani, da na to opozorimo."

Kakšna bo odločitev inšpektorata po pregledu vseh postopkov, na GZS ne morejo presojati oziroma to ni v njihovi domeni, je dodala Šmučeva. "Dejstvo pa je, da gre za sodoben, varen objekt. Seveda se nam zdi, da je bolje imeti sodoben, varen objekt, kot pa manj varnega, ki je morda v skladu s prejšnjim gradbenim dovoljenjem," je dejala.

Izpostavila je tudi, da je inšpektorat redno preverjal delo Kemisa na vrhniški lokaciji. "Izjemno presenetljivo je, da pustiš dve leti, da podjetje stanje sanira, vloži v sanacijo 6,5 milijona evrov, na koncu sanacije pa ugotoviš, da gre za črno gradnjo," je bila kritična.