Vrhovni sodniki v zadevi farmacevtka: proti Jankoviću ne bo uvedena sodna preiskava

Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc v zadevi farmacevtka, poroča spletni Večer. To pomeni, da zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića ne bo uvedena sodna preiskava zaradi sumov kaznivega dejanja jemanja podkupnine.

Vrhovni sodniki so s tem pritrdili odločitvi okrožnega in višjega sodišča, ki jo je tožilec Ferlinc izpodbijal, saj je menil, da sta pri svojih odločitvah kršili določbe kazenskega postopka. Sodišči po njegovih besedah nista pravilno upoštevali določbe o zastaranju pregona.

Meni, da je sodišče po uničenju dokazov zoper Jankovića, ko je bil zaradi poteka časovnega obdobja pregon zoper njega dejansko preprečen, obšlo določbe o zastaranju daleč pred dejanskim zastaranjem pregona. Sodišče njegovim navedbam ni sledilo in je zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo.

A kako je primer sploh prišel do te točke? Pojdimo po vrsti.

Kriminalisti so Jankoviću prisluškovali od 18. aprila 2014 do 18. oktobra 2014. Zaradi suma, da je od farmacevtke zahteval spolne usluge v zameno za redno zaposlitev v ljubljanskem Javnem zavodu Lekarna Ljubljana, so kriminalisti nato 17. decembra 2015 na Mestni občini Ljubljana in v prostorih Lekarne Ljubljana izvedli hišni preiskavi.

15. septembra je policija zaradi suma kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje specializiranemu tožilstvu podala kazensko ovadbo.

Sporni dveletni rok in uničenje dokazov

Državna tožilka je nato 21. marca 2017 podala zahtevo za preiskavo zaradi kaznivega dejanja jemanja podkupnine. In prav tu se situacija zaplete. Zahteva za preiskavo je bila namreč podala več kot dve leti po tem, ko je policija pridobila prisluhe, medtem ko zakonodaja za začetek kazenskega pregona daje dveletni rok.

Jankovićev zagovornik je zato vložil predlog za izločitev dokazov, čemur je preiskovalna sodnica ugodila ter odredila izločitev in uničenje dokazov, ki jih je tožilstvo pridobilo s prisluškovanjem. Janković je sklep prejel 4. julija lani, 13. septembra pa mu je pritrdilo še višje sodišče v Ljubljani.

16. oktobra lani je nato senat ljubljanskega okrožnega sodišča zavrnil zahtevo Specializiranega državnega tožilstva za sodno preiskavo v primeru, češ da podatki v spisu, ki so ostali po izločitvi prisluhov, ne utemeljujejo suma, da je Janković storil očitano kaznivo dejanje.

Tožilka Blanka Žgajnar se je na odločitev pritožila, a je 16. januarja letos Višje sodišče v Ljubljani pritožbo zavrnilo. Žgajnarjeva je nato vložila tudi zahtevo za varstvo zakonitosti, ki pa je prav tako padlo na vrhovnem sodišču.

Tudi poslanci določili, da je dveletni rok instrukcijski

Tožilstvo sicer vseskozi vztraja, da ni zamudilo omenjenega dveletnega roka za vložitev zahteve za preiskavo, "ker takšnega roka zakon eksplicitno niti ne določa". Dveletni rok naj bi bil namreč instrukcijski, vsaj tako ga razumejo na tožilstvu. Pri tem so jih podprli tudi poslanci Državnega zbora, ki so medtem na predlog NSi sprejeli avtentično razlago zakona o kazenskem postopku - ta določa, da gre za instrukcijski rok.

A je vrhovno sodišče že v primeru zahteve za varstvo zakonitosti v enem od primerov Franca Kanglerja odločilo, da sodnikov avtentična razlaga ne zavezuje.