O zadevi je najprej odločalo Okrožno sodišče na Ptuju. Obtoženega Silva Drevenška je spoznalo za krivega, da je konec decembra 2020 v Gerečji vasi s kuhinjskim nožem v njuni hiši na zahrbten način, iz koristoljubja in drugih nizkotnih nagibov (maščevanja in močnega sovraštva) umoril nekdanjo zunajzakonsko partnerko, zatem pa v bližnji hiši na grozovit način in iz drugih nizkotnih nagibov pred očmi svojega še predšolskega sina z istim nožem umoril tudi starša nekdanje zunajzakonske partnerke. Izrečena mu je bila enotna kazen 30 let zapora, ki jo je potrdilo tudi Višje sodišče v Mariboru.
Kot še pojasnjujejo na vrhovnem sodišču, je zoper sodbo dovoljena pritožba na Vrhovno sodišče RS. Senat Vrhovnega sodišča, ki je odločal o zadevi, je pritožbi obtoženčevega zagovornika in državne tožilke obravnaval na seji 28. februarja ter ugodil pritožbi državne tožilke, obtožencu pa izrekel enotno kazen dosmrtnega zapora.
"Pri tej odločitvi je senat upošteval izjemno vztrajnost, odločnost, visoko motiviranost in brutalnost obtoženca pri izvršitvi kaznivih dejanj. Upošteval je tudi njegovo neprimerno in neprilagojeno vedenje ter akutno zlorabo alkohola v obdobju pred izvršitvijo kaznivih dejanj, prav tako pa tudi dejstvo, da je obtoženec dejanja načrtoval in oškodovancem grozil, da ni pokazal obžalovanja in da je sposoben dejanje ponoviti," pojasnjujejo.
Nadalje so zapisali, da je kot pomembno obteževalno okoliščino senat Vrhovnega sodišča prav tako upošteval hudo travmatiziranost družinskih članov, še zlasti obtoženčevega sina, ki je bil navzoč pri umoru starih staršev in je zaradi obtoženčevih ravnanj ostal trajno prikrajšan za odraščanje z mamo. Prav tako je senat upošteval hude posledice za sina oškodovancev, ki je ostal brez obeh staršev in edine sestre.
"Pri izreku enotne kazni se odražata narava in teža vseh kaznivih dejanj, upoštevana pa je tudi zahteva po ustreznem kazenskopravnem odzivu države na kršitve temeljnih človekovih pravic posameznikov, kar vključuje tudi kaznovanje storilca, ki mora biti v ustreznem sorazmerju z naravo in težo izvršenih kaznivih dejanj. Hkrati se z izrečeno enotno kaznijo zasleduje tudi cilj specialne in generalne prevencije glede nedopustnosti tovrstnih kaznivih dejanj."
Vrhovno sodišče RS je o tej zadevi odločalo v senatu, ki so ga sestavljali vrhovne sodnice in sodnik Mitja Kozamernik kot predsednik ter Maja Baškovič, mag. Aleksandra Hočevar Vinski, mag. Tatjana Steinman in Marjeta Švab Širok kot članice.
Kljub najvišji kazni, dosmrtnemu zaporu, zakonodaja omogoča, da obsojenega izpustijo iz zapora, kar bi se v primeru vzornega vedenja lahko zgodilo po 25 letih prestane kazni. O tem sicer odloča posebna komisija za pogojne izpuste.
