Vrhovno sodišče je na ljubljansko okrajno sodišče, ki je kot prvostopenjsko odločalo v zadevi Patria, odpravilo pisno odločbo o zahtevah za varstvo zakonitosti, ki so jih vložili trije obsojeni v tej zadevi, so sporočili z vrhovnega sodišča.
Zahteve za varstvo zakonitosti, ki so jih vložili trije obsojeni v zadevi Patria, torej predsednik SDS Janez Janša, brigadir Tone Krkovič in prokurist Rotisa Ivan Črnkovič, so zavrnili.
To pomeni, da so potrdili pravnomočno sodbo višjega sodišča: Janšo je sodišče obsodilo na dve leti zapora, Krkoviča in Črnkoviča pa na 22 mesecev.
Odločbo lahko najdete na dnu članka.
Vrhovni sodniki – Branko Masleša, predsednik senata ter sodniki Vesna Žalik, Damijan Florjančič, Marko Šorli ter Maja Tratnik - so vse tri zahteve zavrnili, obtoženi, ki so že na prestajanju zaporne kazni na odprtem oddelku zapora na Dobu, pa so dolžni plačati še sodno takso v višini tisoč evrov.
V 74 strani dolgi sodbi vrhovni sodniki zavračajo vse navedbe odvetnikov; sodniki niso ugotovili, da bi sodišča prve in druge stopnje storila kršitve kazenskega zakonika, bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter druge kršitve kazenskega postopka kot so v zahtevah navajali odvetniki obtoženih, poroča Večer.
Zasedali so konec septembra
Petčlanski senat vrhovnega sodišča je zasedal konec septembra oziroma v začetku oktobra, ko so tudi sprejeli odločitev, tako da je bila neuradno odločitev znana že kar nekaj časa.
Prvostopenjsko sodišče je junija lani Janšo, Krkoviča in Črnkoviča obsodilo za kazniva dejanja, povezana z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov.
Višje sodišče je prvostopenjsko sodbo potrdilo konec aprila letos, s čimer je sodba postala pravnomočna, trojica je na to odločitev odgovorila z zahtevo za varstvo zakonitosti. Vsi trije že prestajajo zaporne kazni. Janša jo je nastopil junija, Krkovič julija, Črnkovič pa konec oktobra.
Pirnat: Sodba vrhovnega sodišča ne bi smela vplivati na odločitev ustavnega
Odločitev vrhovnih sodnikov ocenah pravnika Rajka Pirnata ne bi smela vplivati na postopek Janševe pritožbe pred ustavnim sodiščem glede njegovega poslanskega mandata. Sicer pa mora senat sodišča najprej odločiti, ali bodo pritožbo sploh vzeli v obravnavo, je dodal.
Če bi ustavno sodišče to pritožbo vzelo v obravnavo, bi to bil hud odstop od dosedanje prakse, ob tem meni Pirnat, ki je sicer sodeloval v skupini pravnikov, ki so pripravljali pravno mnenje glede upravičenosti prenehanja poslanskega mandata Janše, glede na to, da je bil ta za poslanca izvoljen že po obsodbi v zadevi Patria.
Posebna strokovna skupina pravnikov je namreč glede Janševega mandata kot ustavno dopustne navedla tri možnosti, tudi prenehanje mandata na podlagi zakona o poslancih in mirovanje poslanskega mandata. Izpostavili so še možnost odločitve državnega zbora, da poslancu ne preneha mandat in lahko opravlja funkcijo. Medtem pa je zakonodajno-pravna služba DZ ocenila, da bi bilo prenehanje Janševega mandata lahko ustavno sporno.
Pravniki si namreč različno razlagajo, ali se razlog za prenehanje mandata poslanca iz tretje alineje prvega odstavka 9. člena zakona o poslancih uporablja tudi v primeru pravnomočne obsodbe pred pridobitvijo mandata. Ta člen določa, da poslancu preneha mandat, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.
KOMENTARJI (2125)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.