Slovenija

Vrhovno sodišče: Pripravljenost za delo v času straže se šteje v delovni čas

Ljubljana, 14. 03. 2022 12.55 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
STA, Ma.Ko.
Komentarji
2

Vrhovno sodišče je odločalo o zahtevku vojaka za plačilo plače za obdobje pripravljenosti v času straže in odločilo, da je treba čas vojakove pripravljenosti v obdobjih straže šteti v delovni čas. Odločitev bo imela pomemben učinek na ureditev straže, delovni čas vojakov in na plačila v zvezi s tem, so sporočili z vrhovnega sodišča.

Republika Slovenija kot toženka v tej zadevi je vojaku v obdobju straže štela v delovni čas osem ur dnevno. Te ure mu je plačala kot ure običajnega dela, poleg tega pa mu je plačala še dodatek za stalno pripravljenost v višini 20 odstotkov plače. V času pripravljenosti je moral biti tožnik vseskozi prisoten na delovnem mestu in na razpolago, vendar v tem času, razen izjemoma, ni opravljal dela. Pripravljenost se v skladu s predpisi zakona o obrambi in kolektivne pogodbe za javni sektor ni štela v delovni čas, je sodišče povzelo v današnjem sporočilu za javnost.

Vrhovno sodišče v Ljubljani
Vrhovno sodišče v Ljubljani FOTO: Bobo

V tem sporu je vrhovno sodišče najprej postavilo predhodna vprašanja Sodišču EU, ki je odločilo, da je treba direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o določenih vidikih organizacije delovnega časa v povezavi s pogodbo o EU razlagati tako, da je straža, ki jo opravlja vojaška oseba, v določenih primerih izključena s področja uporabe te direktive.

Sodišče EU je poleg tega odločilo, da je treba direktivo razlagati tako, da ne nasprotuje k temu, da se obdobje razpoložljivosti za delo, v katerem mora biti vojaška oseba prisotna v vojašnici, v katero je razporejena, vendar tam ne opravlja dejanskega dela, plača drugače kot obdobje razpoložljivosti za delo, v katerem ta oseba dejansko opravlja delo.

Vrhovno sodišče čas tožnikove pripravljenosti v obdobjih straže štelo v delovni čas

Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi ni ugotovilo nobene od posebnih okoliščin, ki bi izključevale uporabo omenjene direktive. To je ob upoštevanju dosedanje prakse Sodišča EU pomenilo, da ureditev iz zakona o obrambi ter kolektivne pogodbe za javni sektor ni v skladu z direktivo, ki ima v tem primeru vertikalni neposredni učinek, so navedli.

Zato je Vrhovno sodišče čas tožnikove pripravljenosti v obdobjih straže štelo v delovni čas. "Ker naša zakonodaja v takšnem primeru ne ureja plačila (ureja ga le za primer pripravljenosti, ki pa se ne šteje v delovni čas), je tožniku prisodilo plačilo za delo v višini 100 odstotkov osnovne plače oziroma razliko med 100-odstotno plačo in 20-odstotnim prejemkom," so zapisali.

Višje razlike do plače za nadurno delo mu ni prisodilo, saj ni šlo za nobenega od primerov, v katerih je mogoče odrediti nadurno delo. Položaj vojaka, ki v času pripravljenosti ni opravljal dela (če ga je, se mu je že vštel v delovni čas in plačal), tudi ni sledil potrebam dela preko polnega delovnega časa in ni ustrezal namenu nadurnega dela, temveč je odgovarjal institutu pripravljenosti.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (2)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Lutra Lutra 1
14. 03. 2022 19.45
+1
Jaz sem bil v vojski bivše države in to ne po svoji volji, celih štirinajst mesecev, noč in dan. Kakšne pravice pa imam jaz iz tega naslova?
pekoči paradižnik
14. 03. 2022 16.48
+2
Pripravljenost vojaka za stražo se ne more enačiti s pripravljenostjo javnega uslužbenca, primer univerzitetni profesor, če ga bo kakšen študent poklical za konzultacijo in pripravljenost vseh drugih. Uradniki, ki so zavračali vojaku plačilo smene pripravnosti zagotovo niso nikoli bili stražarji in v smeni pripravnosti. Žal taki osebki režejo kruh stražarjem.