Vrhovno sodišče razveljavilo Kanglerjevo sodbo: sodniki niso zavezani k avtentični razlagi zakona

Stališče vrhovnih sodnikov se nanaša tudi na novembra lani sprejeto avtentično razlago členov zakona o kazenskem postopku glede rokov za veljavnost prisluhov. DZ je to avtentično razlago sprejel po tistem, ko je preiskovalna sodnica na predlog zagovornika ljubljanskega župana Zorana Jankovića lani odredila izločitev in uničenje dokazov v zadevi farmacevtka, ki jih je tožilstvo pridobilo s prisluškovanjem.

Vrhovno sodišče je razveljavilo obsodilno sodbo zoper Kanglerja

Senat vrhovnega sodišča je ugodil zahtevi za varstvo zakonitosti nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja in obsodilno sodbo v zadevi Astrid Bah razveljavil ter vrnil v ponovno odločanje. Kot enega od razlogov so v obrazložitvi navedli tudi, da je mariborsko tožilstvo obtožni predlog zoper Kanglerja v tem primeru vložilo krepko več kot dve leti po tistem, ko so pridobili dokaze z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov. S tem je bila namreč po mnenju vrhovnih sodnikov Kanglerju kršena pravica do komunikacijske zasebnosti.

Policija je namreč Kanglerju prisluškovala med 17. februarjem in 10. novembrom 2009, obtožni predlog zoper Kanglerja v tej zadevi pa je bil vložen šele 11. julija 2013. Tožilstvo se je sicer sklicevalo na to, da so na podlagi dokazov iz istih prisluhov v manj kot dveletnem roku zoper Kanglerja vložili drug obtožni predlog, a taka argumentacija vrhovnega sodišča ni prepričala.

Sodnik je vezan na ustavo in zakon, kar pa avtentična razlaga ni

Vrhovni sodniki so se ob tem dotaknili tudi avtentične razlage, ki jo je lani DZ sprejel glede dveletnega roka za začetek kazenskega pregona po izvedbi prikritih preiskovalnih ukrepov. Z njo so poslanci določili, da je omenjeni dveletni rok zgolj instrukcijski. A vrhovni sodniki se tega niso držali. Kot so namreč zapisali v obrazložitev sodbe, je sodnik vezan na ustavo in zakon, kar pa avtentična razlaga ni. Avtentična razlaga je po njihovem stališču omenjena le v poslovniku DZ, njena narava ni zavezujoča tudi iz načela delitve oblasti.

"Zakonodajalec je pristojen sprejemati zakone, medtem ko je razlaga zakonov za odločanje v konkretnih primerih naloga sodne veje oblasti. Če zakonodajalec meni, da posamezna zakonska določba ni jasna, ali da so ji sodišča z razlago dala drugačno vsebino, kot ji jo je hotel dati sam, ima možnost zakon spremeniti ali dopolniti po predpisanem zakonodajnem postopku," so zapisali.

Avtentična razlaga zakona je ostanek nekdanjega sistema in obvod zakonodajnega postopka

Ob tem so izpostavili tudi mnenje pravnih teoretikov, da je avtentična razlaga pravzaprav "ostanek nekdanjega skupščinskega sistema enotne oblasti, ki ga ni mogoče prenesti v parlamentarni sistem delitve oblasti" in da "avtentična razlaga, kot jo poznamo zdaj, ne spada v slovensko ustavno ureditev, ker posega v načeli pravne države in delitve oblasti, izničuje vladavino ljudstva in praviloma krši človekove pravice".

S stališčem vrhovnega sodišča se strinja tudi pravnik Saša Zagorc. Meni namreč, da gre pri avtentičnih razlagah v resnici za spreminjanje zakona, a po poti, ki je veliko enostavnejša, kot je zakonodajni postopek.

Izredni profesor ljubljanske pravne fakultete je med drugim opozoril na retroaktivno naravo avtentične razlage, saj se šteje, da velja za celotno trajanje zakona. Ob tem pa je pojasnil, da DZ ne more naknadno spremeniti pravil igre, kot je to storil pri zakonu o kazenskem postopku. Spomnil je, da je že ob sprejemu avtentične razlage ocenil, da ne bo prestala testa pred sodišči.

Zagorc: O ustavnosti avtentičnih razlag bo moralo prej ali slej odločati ustavno sodišče

Zagorc še meni, da bo ustavno sodišče moralo slej ali prej tudi na načelni ravni odločiti o ustavnosti avtentičnih razlag, torej ali so kot institut sploh v skladu z ustavo. Doslej je ustavno sodišče namreč odločalo zgolj o konkretnih primerih, avtentična razlaga pa je prestala presojo ustavnosti zgolj v enem, v okoli 14 primerih pa ne.

"Ustavno sodišče pravi, da če avtentična razlaga vsebinsko spremeni določbe zakona, posega v določbe o delitvi oblasti in varstvu človekovih pravic," je navedel. V teh primerih jo je zato razveljavilo in ne more učinkovati.

Kot je dejal, je ustavno sodišče v vseh teh primerih dalo tudi napotek zakonodajalcu, da če želi zakon spremeniti, naj to stori po zakonodajnem postopku.

Zagorc je poudaril, da so za razlago zakona, kadar ta vsebuje dileme, pristojna sodišča. "Državni zbor zakone sprejema, razlagajo pa jih drugi organi," je opozoril.