Vrhovno sodišče: Sodnikom ni treba izplačati razlike

Vrhovno sodišče je 20. aprila ugodilo reviziji, ki jo je za državo zahtevalo državno pravobranilstvo v zvezi s plačilom razlike plače sodnikom in zavrnilo zahtevek tožnika. Država je revizijo vložila na sodbo višjega delovnega in socialnega sodišča, ki je odločilo, da mora država sodniku izplačati neizplačano razliko plače za obdobje med 1. junijem 2005 in 31. decembrom 2007. Razlika je znašala neto nekaj manj kot 14.000 evrov, bruto pa to z vsemi dodatki nanese okoli 30.000 evrov.

Iz pravnomočne sodbe, ki jo je 18. junija potrdil senat višjega delovnega in socialnega sodišča, izhaja, da je bila ''osnova plače nezakonito znižana za 20 odstotkov''. Zato so sodniku, ki mu je država namesto 100 izplačevala le 80 odstotkov plače, priznali pravico do povračila razlike.

To je bila sicer prva tožba pravosodnega funkcionarja, ki je dočakala sodni epilog, vseh tožb skupaj pa naj bi bilo 433. Če bi tako vsem skupaj, če bi jim sodišče ugodilo, država morala izplačati za okoli 10 milijonov evrov razlike.

Senat delovnega oddelka Vrhovnega sodišča je v obrazložitvi med drugim zapisal, da ne drži, da je komisija državnega zbora odločila o znižanju osnove sodniške plače. "Na tak način so poslanci znižali osnovo za obračun svoje plače, zakon o sodniški službi pa je določil, da je osnova za obračun sodniške plače tista osnova, ki je določena (tudi ob možnosti znižanja) za poslance," pravijo na sodišču.

Vrhovno sodišče je tožbeni zahtevek sodnika zato zavrnilo kot neutemeljenega, tožniku pa naložilo plačilo stroškov postopka.

Sodbo Vrhovnega sodišča lahko preberete tukaj.

Vrhovno sodišče je višjega pozvalo, naj tudi v podobnih primerih odločajo tako

Na Vrhovnem sodišču so pojasnili, da je to precedenčni primer, hkrati pa so Višje delovno in socialno sodišče pozvali, naj v vseh podobnih primerih odločijo v skladu z novo odločitvijo.

Zalar: To je pomembna pravna zmaga države

Pravosodni minister Aleš Zalar je z odločitvijo vrhovnega sodišča zadovoljen. Kot je dejal, je to "pomembna pravna zmaga države", predvsem zato, ker ustvarja pozitivne učinke za državni proračun. Zalar je namreč spomnil, da je bil povprečen tožbeni zahtevek naravnan na okoli 20.000 evrov, tožnikov pa je skupaj 624. Če bi bile vse razlike izplačane, bi to lahko naneslo do 12,5 milijona evrov.

Kot je na današnji novinarski konferenci priznal Zalar, so bile plače pravosodnih funkcionarjev pred zadnjo plačno reformo slabe, celo mizerne. Vprašanje, pred katerim se je znašlo vrhovno sodišče, pa je po njegovem bilo, ali so bile te mizerne plače tudi nezakonite.

Prav tako je odločitev vrhovnih sodnikov po Zalarjevem pomembna, saj je njihova odločitev v postopku, v katerem so odločali o premoženjskih interesih svojih vrstnikov, dokaz, da so sodniki nepristranski in da jim ljudje lahko zaupajo.

Ker je to prvi primer, Zalar upa, da bodo ostali tožniki odstopili od zahtevkov.