Predsednica o 'premaganju uroka zgodovine', premier o 'času, ki nas je povezal'

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na proslavi ocenila, da je Slovenija v 35 letih pokazala, da je majhnost fikcija. Največ je bilo doseženo, ko smo stopili skupaj, a danes je povezanost znova na preizkušnji, je ocenila. Recept za razvoj vidi v "premaganju uroka zgodovine".

Predsednica republike je v nagovoru zbranim na osrednji državni proslavi ob 35-letnici samostojne države na Trgu republike v Ljubljani tako opozorila, da izgradnja skupnosti še ni končana. "Nismo v celoti povezani glede ustavnih vrednot niti v viziji našega razvoja. Ne zaupamo si in medsebojno nezaupanje se še krepi," je vzdušje v državi opisala Pirc Musarjeva.

Ob tem je posvarila, da so revanšizem, nepriznavanje in zaničevanje državnih institucij postali sprejemljivi, vsakokratno menjavo oblasti pa spremlja strah v državnih podsistemih. "Strah zato, ker strokovna in osebna kompetentnost nista ključni merili za zasedbo številnih, zlasti, a ne samo vodilnih delovnih mest. Prepogosto prevlada politična pripadnost. Kakor da bi prvega vratarja nogometne reprezentance zamenjali s tretjim samo zato, ker ta z veseljem prikimava novemu selektorju in tako pridobiva njegovo naklonjenost," je ponazorila.

A takšno delovanje je za narod pogubno, kot tudi, če se ni sposoben soočiti z zgodovinskimi travmami in jih preseči, je poudarila Pirc Musarjeva. Pri tem je znova pozvala k spravi in dostojanstvenemu pokopu žrtev. Kot je ocenila, je prav letošnje leto primeren trenutek, da se "v zgodovinske knjige vpišemo kot narod, ki je opravil temeljni preizkus zrelosti".

To breme namreč po njenih besedah otežuje tudi pot v prihodnost, prav tako nejasna vizija razvoja. Najpomembnejšo nalogo odločevalcev tako vidi povezati skupnost tako, da se lahko vsak poistoveti z razvojno vizijo in zaščiti dostojanstvo vsakogar.

Ob tem se je predsednica po že prvih videnih potezah nove oblasti v večjem delu govora sprehodila čez šest področij, ki jih vidi kot ključna.

Med drugim je izpostavila pomen sistema zavor in ravnovesij, ki je "temelj in bistvo slovenske ustave" in mora preprečevati samovoljo, arbitrarnost, koncentracijo ali zlorabo politične moči. Pri tem je poudarila, da v ta sistem sodijo tudi neodvisne nadzorne ustanove. "Podrejanje katerega koli neodvisnega nadzornega organa eni veji oblasti, še posebej izvršilni, je nevarno. Zelo nevarno," je poudarila.

Med ključnimi področji je nadalje izpostavila tesno povezanost gospodarstva in socialne države in posvarila pred demoniziranjem davkov. Kot je dejala, je namreč zniževanje davkov všečna politična poteza, a za razvoj skupnosti ne pomaga, če je davčna politika zavajajoča in neiskrena. Vlada mora pri snovanju vizije razvoja iskreno in javno povedati, kako bo plačan razvoj socialne države, je pozvala.

Začetek zgodbe o uspešnem razvoju pa Pirc Musarjeva vidi v kakovostnem javnem šolstvu. "Da lahko izobraževalni sistem prispeva k razvoju naše skupnosti, mora temeljiti na vrednotah, zapisanih v naši ustavi. To je torej tista 'ideologija', ki jo v šolah potrebujemo in ki jo zahteva razvojna logika," je poudarila.

Posebno pozornost je predsednica v govoru namenila tudi kakovostnim javnim medijem, še zlasti v obdobju dezinformacij, in posvarila pred njihovim podrejanjem. Slednje je namreč po besedah Pirc Musarjeve pot v enoumje.

V delu, ko je predsednica spregovorila o bojih za vpliv na medije in poskusih utišanja novinarskih razkritij o korupciji, tujem vmešavanju v volitve in drugih aferah, je bil njen govor večkrat prekinjen z žvižgi iz občinstva.

"Tudi napovedani ukrepi proti nevladnim organizacijam in civilni družbi na splošno, ki ima pomembno vlogo v širšem družbenem sistemu zavor in ravnovesij, spominjajo na obujanje starih metod vpliva in nadzora, ki jim je samostojna Slovenija pred 35 leti odločno rekla ne," je dodala predsednica.

Poudarila je tudi obrambno sposobnost države, pri čemer najmočnejše orožje vidi v ljubezni do domovine, saj je "najtežje premagati nacijo, ki se bojuje za lastno preživetje".

Pirc Musarjeva pa je ob obletnici osamosvojitve ocenila še, da je Slovenija v tem času postala spoštovana država. "Obsojamo krivice, ne glede na to, kje se dogajajo ali kdo zločine izvaja. Ni nas strah govoriti o genocidu in o zločinih proti človeštvu kadar koli, kjer koli in pred komer koli," je poudarila. Obenem je kot neodgovorno ocenila, da bi bili tiho. "Ne bomo tiho," je zagotovila.

Recept za razvoj in povezanost tako vidi v tem, da "dokončno premagamo urok zgodovine med drugo svetovno vojno in po njej". "Cilj razvojne politike torej mora biti, da branimo doseženo, ga ohranimo in presežemo. Vsi, kot skupnost. Raznolika v svobodi, povezana v državnosti," je sklenila in državljanom čestitala ob jubileju domovine.

Premier Janez Janša je na proslavi pred dnevom državnosti dejal, da je treba skupno prihodnost graditi na vrednotah časa, ki nas je povezal. Z jasno vizijo, pogumom in sodelovanjem pa so možnosti bistveno večje od tega, kar vidimo danes, je ocenil in dodal, da nas zgodovina uči, da je ob najpomembnejših vprašanjih razvoja treba stopiti skupaj.

Janša je v govoru spomnil na dogajanje pred 35 leti, na prostovoljce, ki so se bili pripravljeni boriti za državo, pa tudi na sprejemanje temeljnih dokumentov samostojne države. Ob tem je dejal, da politika sicer ni bila tako enotna kot slovenski narod na plebiscitu, kljub temu pa so dosegli potrebno ustavno večino. "Te večine ne bi bilo, če tudi slaba polovica tedanje leve opozicije ne bi skupaj z Demosom glasovala za samostojno Slovenijo."

Osamosvojitev sicer po njegovih besedah "ni last ene politične opcije, ene generacije ali posameznikov, temveč lastnina vseh Slovencev ter hkrati skupna državljanska dediščina".

Ocenil je, da smo po 35 letih lahko z marsičem zadovoljni. BDP na prebivalca se je pošesteril. "V vseh mandatih različnih vlad so tudi dosežki, ki so nas popeljali naprej," je priznal. Zaradi pretirane centralizacije in birokratizacije pa nismo dovolj izboljšali kakovosti življenja.

Pred nami pa so "resni izzivi, ki jih poleg stanja v javnih blagajnah ob sicer previsokih davkih predstavljajo tudi javna, energetska in prehranska varnost," je opozoril.

"Za uspešen spopad z njimi potrebujemo realističen pristop. Potrebujemo sodelovanje, ki bi omogočilo večino za potrebne dopolnitve ustave. Potrebujemo stabilnost. Gospodarsko in politično. Za prvo davčno sidro v ustavi in za drugo spremembo volilnega sistema. Potrebujemo decentralizacijo, večji prenos odločanja in virov na pokrajinsko in občinsko raven," je nanizal.

Poudaril je skupno odgovornost za to, da mladim predamo državo, ki bo varna in uspešna. Ob tem ga z optimizmom navdaja, da vse več mladih "kaže hkrati zanimanje tako za lastne korenine in lastno kulturo kot za vprašanje, kakšna naj bo Slovenija jutri".

35-letno zgodovino države je Janša razdelil v dva polčasa. V prvem smo ob velikem zaletu hitro napredovali, v drugem pa obstali. "Dohiteli in prehiteli so nas nekateri, ki so nam leta 2008 še krepko gledali v hrbet," je dejal.

Razlog za to vidi v politiki izključevanja, "ki je po letu 2008 postalo politična norma v Sloveniji". "Imamo del politike, naslednika tiste polovice opozicije, ki ni glasovala za samostojno Slovenijo in ki nikoli ne ponudi roke sodelovanja, kadar je na oblasti. Še več. Roko sodelovanja zavrača celo takrat, ko je ponujena njemu in je v opoziciji," je zatrdil.

A izključevanje po njegovih besedah "ni izročilo slovenske osamosvojitve in ni del vrednot časa, ki nas je združil". "To ni pot, ki nas lahko popelje naprej," je prepričan.

Še posebej ne v mednarodnem in evropskem okolju, ki je danes v marsičem celo še bolj zahtevno, kot je bilo pred 35 leti. Slovenci kot del evropskega in severnoatlantskega zavezništva nosimo svoj del odgovornosti za lastno in skupno evropsko varno prihodnost, je spomnil. "Del odgovornosti je tudi obramba lastnih vrednot in našega načina življenja. Naš dom, naša pravila," je pristavil.

Zavzel se je za "vzpostavitev enakosti pred zakonom in gradnjo skupnosti, v kateri bo samostojna Slovenija samoumevna intimna opcija vseh in v kateri so sanje slehernika ne samo vsak dan znova dovoljene, ampak kjer jih lahko s svojim delom in trudom tudi enakopravno uresničuje".

Kritičen je bil do tega, da "smo morali kar dvakrat ustanavljati muzej slovenske osamosvojitve". Prav tako pa bi se po njegovem spodobilo, da ob naslednjem praznovanju dneva državnosti na Trgu republike končno odkrijemo tudi spomenik slovenski osamosvojitvi in državnosti. Dolg do prestanega trpljenja prednikov pa "bomo odplačevali tako, da bomo končno vrnili pravico do spomina in pokopali vse svoje mrtve". "Predvsem pa s tem, da bomo gradili domovino vseh in za vse," je navedel.

Kljub ukinjanju institucij spomina na svoj nastanek osamosvojitvena Slovenija ni bila nikoli poražena, je dejal. "Nikoli ni bila premagana. Preprosto čakala je na trenutek, da se ponovno dvigne. In ta trenutek je prišel. Vztrajno, korak za korakom, nastopa čas, v katerem ponovno verjamemo vase, v svojo sposobnost napredovanja, verjamemo v moč povezovalnega izročila ter vrednot slovenske osamosvojitve," je opisal.

Različnost je ponazoril tudi s prispodobo slovenske zastave, ki ni enobarvna. "Ima tri barve, vse so enakopravne in enakovredne in vsi se lahko v svoji različnosti prepoznamo v njih. Ima pa slovenska zastava en sam državni grb, simbol skupnega, utelešenega v slovenski državnosti. Ta pa mora biti formalni okvir svobodne demokratične družbe," še meni premier, katerega govor je mestoma spremljalo nekaj žvižgov, na več delih pa glasen aplavz podpornikov iz publike.

Na proslavi so sicer sodelovali tudi praporščaki in nosilci bojnih zastav Slovenske vojske, Policije ter veteranskih in domoljubnih društev, Policijski orkester in Garda Slovenske vojske. Pri tem se je tokrat znova zapletlo pri vabljenju veteranskih organizacij, po polemičnih odzivih pa je protokol RS navodila o praporih umaknil, tako je pričakovati udeležbo večine praporščakov.

Še pred osrednjo državno proslavo se je danes zvrstilo več slovesnosti v spomin na 35 let osamosvojitve. Na slavnostnih sejah sta sestala tako DZ kot DS.

Predsednica republike Pirc Musarjeva je pred dnevom državnosti v predsedniški palači sprejela svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe, ministrstva za notranje zadeve in civilnih žrtev ter ranjenih v vojni za Slovenijo leta 1991. Zahvalila se jim je za pogumna in požrtvovalna dejanja za samostojno, neodvisno in suvereno državo.

Predsednica republike je v nagovoru izrazila iskreno hvaležnost, globoko spoštovanje in poklon vsem, ki so prispevali k rojstvu naše države. "Hvala za pogumna in požrtvovalna dejanja za samostojno, neodvisno in suvereno državo, ki bodo trajno zapisana v slovenskem zgodovinskem spominu. Naša skupna dolžnost je, da ohranjamo večni spomin na ta prelomni čas naše državnosti in na izjemne ljudi, ki so s svojo odločnostjo, predanostjo in žrtvami omogočili nastanek samostojne Slovenije," je povedala.

Dejala je, da smo pred 35 leti stopili na samostojno pot ter zadihali kot svoboden in suveren narod. "K temu so vodili številni mejniki, ki so jih oblikovali izjemni posamezniki z intelektualnega, kulturnega, političnega, diplomatskega, medijskega in vojaškega področja ter neomajna moč in enotnost slovenskega naroda," je dodala.

Spomnila je na velik zanos in vznemirjenje ob razglasitvi izidov plebiscita ter sprejetja deklaracije o neodvisnosti in temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, s čimer je uradno postala neodvisna država. Samostojna, neodvisna, suverena in demokratična Slovenija je nastala zaradi enotnosti in odločenosti ljudi, ki so ne glede na tveganja vsak po svoje izražali in podpirali skupni cilj za varovanje naše državnosti.

"Med tistimi, ki so v prelomnih trenutkih prevzeli odgovornost, so bili pripadnice in pripadniki Teritorialne obrambe, organov za notranje zadeve in milice ter različnih struktur civilne obrambe in družbe. Bili so mame in očetje, hčere in sinovi, sestre in bratje, vnukinje in vnuki, prijateljice in prijatelji, ki so dolžnost do domovine postavili pred lastno varnost, osebne želje in življenjske načrte," je spomnila.

Dodala je, da so jih vodili pogum, predanost in globoka vera v pravico slovenskega naroda, da sam odloča o svoji prihodnosti. Prav zaradi njihove neomajne predanosti in požrtvovalnosti pa danes živimo v svobodni državi, ki jo gradimo na temeljih demokracije, vladavine prava, znanja in predvsem odgovornosti, meni.

Predsednica Zveze društev General Maister Lučka Lazarev Šerbec je v izjavi za medije dejala, da dogodki izpred 35 let niso bili prijetni, prisoten je bil tudi strah, kaj se bo zgodilo. "Danes smo pa lahko zelo ponosni, da živimo v takšni lepi državi Sloveniji, verjetno se malo premalo zavedamo, kako je lepa," je povedala.

Ob prazniku pa si želi, da bi se Slovenija razvijala, da bi bil mir in da bi vsi imeli možnost najti službe. "Da bi znali živeti drug z drugim, sklepati določene kompromise, da bi bili odnosi med ljudmi spoštljivi, solidarni, empatični in da bi pomagali drug drugemu," je poudarila.

Sprejema so se udeležili tudi predsednik vlade Janez Janša, predsednik DZ Zoran Stevanović, predsednik DS Marko Lotrič, minister za notranje zadeve Franci Matoz in minister za obrambo Valentin Hajdinjak.

Predsednik DZ Zoran Stevanović je v govoru na slavnostni seji DZ pred dnevom državnosti povabil k novemu družbenemu dogovoru, "ki temelji na večji odgovornosti, tesnejšem sodelovanju in neustrašnem delovanju". Zavzel se je za preseganje delitev in kot osnovno resnico o državi navedel, da Slovenija ostaja last državljank in državljanov.

Kot je izpostavil Stevanović, si je slovenski narod pred tremi desetletji in pol upal sanjati o svoji lastni državi in sanje tudi uresničiti. "Pred petintridesetimi leti smo dokazali svojo sposobnost uresničitve lastne države. Danes moramo dokazati svojo moč tako, da jo suvereno, ponosno in modro vodimo naprej v prihodnost," je izpostavil.

Po Stevanovićevih besedah je danes pred nami "nov velik zgodovinski izziv: uresničevanje popolne vsebinske suverenosti 21. stoletja". Naša dolžnost je med drugim, da opirajoč se na lastne vire, lastno znanje in lastno pamet, zagotovimo popolno energetsko varnost, ki nam daje neodvisnost, ter prehransko samooskrbo, ki varuje našo zemljo in ljudi, meni.

Prizadevati si moramo še za gospodarsko stabilnost, tehnološki napredek in močno kulturno identiteto, ki ohranja našo edinstvenost, je dodal. Ob tem pa je izpostavil, da je suverena država močna toliko, kolikor zna pogumno voditi svojo pot v globalnem svetu.

V govoru pa je izpostavil tudi, da je čas za preseganje umetnih delitev, ki so nas predolgo hromile. "Zdaj je nastopil trenutek za dokončen konec logike ločevanja na 'naše' in 'vaše'. Sprejmimo celovitost svoje zgodovine z mirnim srcem in spoštovanjem. Različnost naših prepričanj predstavlja naše bogastvo," je orisal. Ob tem je dodal, da "domoljubje pomeni ljubezen do vseh sodržavljanov in visoko spoštovanje vsakega človeka".

Resnična moč države se namreč po njegovih besedah kaže prav v sposobnosti sodelovanja kljub razlikam, življenje brez medsebojnega zaupanja pa vodi v propad.

Hkrati pa je poudaril, da se zaupanje in ugled javnih institucij gradi z osebnim zgledom voditeljev ter poštenostjo in visoko stopnjo integritete na vseh ravneh naše družbe.

Politika mora po njegovem mnenju znova postati prostor resnične odgovornosti, znova je poudaril tudi zahtevo po neizprosnem boju proti korupciji v javnem delovanju.

Naloga politike je po njegovih besedah sicer služenje ljudem in zagotavljanje pogojev za srečno, varno in stabilno bivanje vsakega posameznika. Medtem pa domovina "odločno zavrača misel, da je last političnih strank, ozkih interesnih skupin in centrov moči". "Slovenija ostaja izključno last vas, državljank in državljanov, saj ste vi njeni edini, pravi in legitimni gospodarji," je dejal.

Prav tako ostaja temelj naše ureditve svoboda posameznika, saj le svoboden človek polno prispeva k blaginji celotne skupnosti, je dejal.

Stevanović je poudaril še, da smo Slovenci majhen narod z velikimi dosežki, narod vrhunskih ustvarjalcev, ki s svojimi dejanji nenehno navdihujejo svet. "Od žlahtne dediščine Primoža Trubarja do sodobnih inovatorjev nas povezuje močna ustvarjalna energija," je ocenil.

Vsaka generacija pa "opravlja vlogo začasnega skrbnika te čudovite zemlje. Osamosvojitelji so nam državo ponosno predali v varstvo, zato je naša zgodovinska dolžnost, da jo naslednjim rodovom zapustimo še boljšo, močnejšo in bolj povezano," je še dodal.

Predsednik DS Marko Lotrič je na slavnostni seji pred dnevom državnosti spomnil na zahtevno pot do lastne države. Bila je rezultat večletnih prizadevanj, "zato ostaja opomin, da je mogoče tudi najzahtevnejše naloge uresničiti, kadar obstajata jasna vizija in pripravljenost prevzeti odgovornost za prihodnost naroda". Izpostavil je tudi pomen DS.

"Včasih pa pride trenutek, ko se dolga zgodovinska pot zgosti v nekaj urah. Trenutek, ko odločitve enega dne določijo smer prihodnjih desetletij. Takšni dnevi so redki. Narodi jih prepoznajo šele pozneje, ko pogledajo nazaj in ugotovijo, da je prav takrat zgodovina zavila v novo smer. Za Slovenijo je bil takšen dan 25. junij 1991," je Lotrič spomnil na dan, ko je takratna skupščina Republike Slovenije sprejela tri ključne osamosvojitvene dokumente, ki so postavili pravne, politične in vrednostne temelje nove države.

"Temeljna ustavna listina je bila akt poguma in državotvorne odločitve. Z njo je Slovenija svetu in sebi sporočila, da postaja samostojna in neodvisna država ter da prevzema odgovornost za svojo prihodnost. Ustavni zakon za njeno izvedbo je bil akt pravne modrosti. Zagotovil je, da osamosvojitev ni bila politična razglasitev, temveč urejen in varen prehod v novo državno ureditev, brez pravne negotovosti in institucionalnega vakuuma. Deklaracija o neodvisnosti pa je bila akt vrednot. V njej je Slovenija opredelila, kakšna država želi biti – demokratična, pravna, odprta, spoštljiva do človekovih pravic ter pripravljena na sodelovanje z drugimi narodi in državami," je opisal predsednik DS.

Ob tem je ocenil, da je Slovenijo v 35 letih prehodila izjemno pot, ohranila visoko raven varnosti, socialne povezanosti in kakovosti življenja. "Slovenija sodi med države z visoko stopnjo razvoja, izobraženosti, zdravstvene oskrbe in splošne kakovosti življenja," je dejal.

Toda prav dosežki nas zavezujejo k temu, da ne postanemo samozadovoljni. Generacija osamosvojiteljev nam ni zapustila le države, ampak odgovornost, da jo razvijamo naprej, je opozoril.

In če smo iskreni do sebe, si moramo priznati, da imamo včasih premalo poguma za velike odločitve in preveč prilagajanja dnevnim interesom. Da premalo poslušamo drug drugega, preveč prostora pa puščamo delitvam.

"Če želimo, da bo Slovenija tudi v prihodnjih desetletjih uspešna, povezana in samozavestna država, potem je smer razvoja pravzaprav precej jasna. Potrebujemo več dialoga, manj izključevanja, več odgovornosti, manj izgovorov, več sodelovanja in manj delitev, več znanja in manj populizma, več zaupanja in manj nezaupanja ter več Slovenije in manj ozkih interesov," je ocenil. Kot eno od področij, kjer potrebujemo dolgoročne politike, ki presegajo posamezne mandate in politične delitve, je izpostavil demografijo.

Skupaj z novo državo je zaživel tudi državni svet, Lotrič pa ocenjuje, da je "v času hitrih političnih odločitev in vse bolj zapletene družbe potreba po dodatnem premisleku, strokovni presoji in institucionalnem ravnovesju večja kot kdaj koli prej".

"Naša naloga ni, da odločamo namesto državnega zbora, temveč da ga opozarjamo, spodbujamo k dodatnemu razmisleku in prispevamo k boljšim rešitvam. Prav zato bomo svojo vlogo odgovorno opravljali tudi v prihodnje," je napovedal.

"Slovenija danes ni popolna. Je pa svobodna, demokratična in mednarodno priznana država. To ni malo. To je dosežek, ki si zasluži spoštovanje in hvaležnost. Zato naj bo dan državnosti predvsem dan ponosa na prehojeno pot in spoštovanja do vseh, ki so jo pomagali soustvarjati," je sklenil Lotrič.