Vrhunec slovesnosti v čast 35-letnici samostojnosti

Državna proslava se bo na trgu pred parlamentarnim poslopjem začela ob 21.15, prireditveni prostor bo zasnovan kot sodoben večambientalni oder, ki bo gledalcem omogočil celovito doživetje zgodbe o nastajanju slovenske države, napovedujejo organizatorji.

Slavnostnima nagovoroma predsednice republike Nataše Pirc Musar in predsednika vlade Janeza Janše bo sledil kulturno-umetniško program, ki bo "skozi glasbo, poezijo, ples in pripoved slavil domovino ter njene ljudi". Na proslavi bodo nastopili slovenski umetniki različnih generacij, pod scenarij se podpisuje Igor Pirkovič, pod režijo pa Roman Končar.

Na proslavi bodo sodelovali tudi praporščaki in nosilci bojnih zastav Slovenske vojske, Policije ter veteranskih in domoljubnih društev, Policijski orkester in Garda Slovenske vojske. Pri tem se je tokrat znova zapletlo pri vabljenju veteranskih organizacij, po polemičnih odzivih pa je protokol RS navodila o praporih umaknil, tako je pričakovati udeležbo večine praporščakov.

Še pred osrednjo državno proslavo se je danes zvrstilo več slovesnosti v spomin na 35 let osamosvojitve. Na slavnostnih sejah sta sestala tako DZ kot DS.

Predsednica republike Pirc Musarjeva je pred dnevom državnosti v predsedniški palači sprejela svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe, ministrstva za notranje zadeve in civilnih žrtev ter ranjenih v vojni za Slovenijo leta 1991. Zahvalila se jim je za pogumna in požrtvovalna dejanja za samostojno, neodvisno in suvereno državo.

Predsednica republike je v nagovoru izrazila iskreno hvaležnost, globoko spoštovanje in poklon vsem, ki so prispevali k rojstvu naše države. "Hvala za pogumna in požrtvovalna dejanja za samostojno, neodvisno in suvereno državo, ki bodo trajno zapisana v slovenskem zgodovinskem spominu. Naša skupna dolžnost je, da ohranjamo večni spomin na ta prelomni čas naše državnosti in na izjemne ljudi, ki so s svojo odločnostjo, predanostjo in žrtvami omogočili nastanek samostojne Slovenije," je povedala.

Dejala je, da smo pred 35 leti stopili na samostojno pot ter zadihali kot svoboden in suveren narod. "K temu so vodili številni mejniki, ki so jih oblikovali izjemni posamezniki z intelektualnega, kulturnega, političnega, diplomatskega, medijskega in vojaškega področja ter neomajna moč in enotnost slovenskega naroda," je dodala.

Spomnila je na velik zanos in vznemirjenje ob razglasitvi izidov plebiscita ter sprejetja deklaracije o neodvisnosti in temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, s čimer je uradno postala neodvisna država. Samostojna, neodvisna, suverena in demokratična Slovenija je nastala zaradi enotnosti in odločenosti ljudi, ki so ne glede na tveganja vsak po svoje izražali in podpirali skupni cilj za varovanje naše državnosti.

"Med tistimi, ki so v prelomnih trenutkih prevzeli odgovornost, so bili pripadnice in pripadniki Teritorialne obrambe, organov za notranje zadeve in milice ter različnih struktur civilne obrambe in družbe. Bili so mame in očetje, hčere in sinovi, sestre in bratje, vnukinje in vnuki, prijateljice in prijatelji, ki so dolžnost do domovine postavili pred lastno varnost, osebne želje in življenjske načrte," je spomnila.

Dodala je, da so jih vodili pogum, predanost in globoka vera v pravico slovenskega naroda, da sam odloča o svoji prihodnosti. Prav zaradi njihove neomajne predanosti in požrtvovalnosti pa danes živimo v svobodni državi, ki jo gradimo na temeljih demokracije, vladavine prava, znanja in predvsem odgovornosti, meni.

Predsednica Zveze društev General Maister Lučka Lazarev Šerbec je v izjavi za medije dejala, da dogodki izpred 35 let niso bili prijetni, prisoten je bil tudi strah, kaj se bo zgodilo. "Danes smo pa lahko zelo ponosni, da živimo v takšni lepi državi Sloveniji, verjetno se malo premalo zavedamo, kako je lepa," je povedala.

Ob prazniku pa si želi, da bi se Slovenija razvijala, da bi bil mir in da bi vsi imeli možnost najti službe. "Da bi znali živeti drug z drugim, sklepati določene kompromise, da bi bili odnosi med ljudmi spoštljivi, solidarni, empatični in da bi pomagali drug drugemu," je poudarila.

Sprejema so se udeležili tudi predsednik vlade Janez Janša, predsednik DZ Zoran Stevanović, predsednik DS Marko Lotrič, minister za notranje zadeve Franci Matoz in minister za obrambo Valentin Hajdinjak.

Predsednik DS Marko Lotrič je na slavnostni seji pred dnevom državnosti spomnil na zahtevno pot do lastne države. Bila je rezultat večletnih prizadevanj, "zato ostaja opomin, da je mogoče tudi najzahtevnejše naloge uresničiti, kadar obstajata jasna vizija in pripravljenost prevzeti odgovornost za prihodnost naroda". Izpostavil je tudi pomen DS.

"Včasih pa pride trenutek, ko se dolga zgodovinska pot zgosti v nekaj urah. Trenutek, ko odločitve enega dne določijo smer prihodnjih desetletij. Takšni dnevi so redki. Narodi jih prepoznajo šele pozneje, ko pogledajo nazaj in ugotovijo, da je prav takrat zgodovina zavila v novo smer. Za Slovenijo je bil takšen dan 25. junij 1991," je Lotrič spomnil na dan, ko je takratna skupščina Republike Slovenije sprejela tri ključne osamosvojitvene dokumente, ki so postavili pravne, politične in vrednostne temelje nove države.

"Temeljna ustavna listina je bila akt poguma in državotvorne odločitve. Z njo je Slovenija svetu in sebi sporočila, da postaja samostojna in neodvisna država ter da prevzema odgovornost za svojo prihodnost. Ustavni zakon za njeno izvedbo je bil akt pravne modrosti. Zagotovil je, da osamosvojitev ni bila politična razglasitev, temveč urejen in varen prehod v novo državno ureditev, brez pravne negotovosti in institucionalnega vakuuma. Deklaracija o neodvisnosti pa je bila akt vrednot. V njej je Slovenija opredelila, kakšna država želi biti – demokratična, pravna, odprta, spoštljiva do človekovih pravic ter pripravljena na sodelovanje z drugimi narodi in državami," je opisal predsednik DS.

Ob tem je ocenil, da je Slovenijo v 35 letih prehodila izjemno pot, ohranila visoko raven varnosti, socialne povezanosti in kakovosti življenja. "Slovenija sodi med države z visoko stopnjo razvoja, izobraženosti, zdravstvene oskrbe in splošne kakovosti življenja," je dejal.

Toda prav dosežki nas zavezujejo k temu, da ne postanemo samozadovoljni. Generacija osamosvojiteljev nam ni zapustila le države, ampak odgovornost, da jo razvijamo naprej, je opozoril.

In če smo iskreni do sebe, si moramo priznati, da imamo včasih premalo poguma za velike odločitve in preveč prilagajanja dnevnim interesom. Da premalo poslušamo drug drugega, preveč prostora pa puščamo delitvam.

"Če želimo, da bo Slovenija tudi v prihodnjih desetletjih uspešna, povezana in samozavestna država, potem je smer razvoja pravzaprav precej jasna. Potrebujemo več dialoga, manj izključevanja, več odgovornosti, manj izgovorov, več sodelovanja in manj delitev, več znanja in manj populizma, več zaupanja in manj nezaupanja ter več Slovenije in manj ozkih interesov," je ocenil. Kot eno od področij, kjer potrebujemo dolgoročne politike, ki presegajo posamezne mandate in politične delitve, je izpostavil demografijo.

Skupaj z novo državo je zaživel tudi državni svet, Lotrič pa ocenjuje, da je "v času hitrih političnih odločitev in vse bolj zapletene družbe potreba po dodatnem premisleku, strokovni presoji in institucionalnem ravnovesju večja kot kdaj koli prej".

"Naša naloga ni, da odločamo namesto državnega zbora, temveč da ga opozarjamo, spodbujamo k dodatnemu razmisleku in prispevamo k boljšim rešitvam. Prav zato bomo svojo vlogo odgovorno opravljali tudi v prihodnje," je napovedal.

"Slovenija danes ni popolna. Je pa svobodna, demokratična in mednarodno priznana država. To ni malo. To je dosežek, ki si zasluži spoštovanje in hvaležnost. Zato naj bo dan državnosti predvsem dan ponosa na prehojeno pot in spoštovanja do vseh, ki so jo pomagali soustvarjati," je sklenil Lotrič.