Potem ko so države naslednice nekdanje SFRJ septembra letos z Rusijo, ki je po razpadu SZ nase prevzela plačilo sovjetskega dolga podpisale memorandum o vračilu klirinškega dolga državam naslednicam, so se med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami in Rusijo začela dvostranska pogajanja. Slovenija je bila uspešna že v prvem krogu, saj sta strani uspeli uskladiti načela in menjalni tečaj klirinškega dolarja. Rusija bo tako Sloveniji vrnila nekaj manj kot 130 milijonov dolarjev (dolg Sloveniji je sicer znašal 207 milijonov klirinških dolarjev).
V kakšni obliki bo ta dolg povrnjen, po besedah finančnega ministra Mramorja še ni moč govoriti, ker gre za sporazum zaupne narave. Zdaj ga morata uskladiti še vladi obeh držav in če ne bosta imeli večjih pripomb, ga čaka še ratifikacija v obeh parlamentih. Mramor je povedal, da so se v Sloveniji že oblikovali konzorciji podjetij, ki želijo tudi v okviru poplačila tega dolga prodreti na ruski trg ali sodelovati pri uvozu blaga in storitev iz Rusije. Sporazum, ki naj bi ga podpisali vladi, bo namreč vseboval načela povečanja blagovne menjave med državama, za katero sta si državi zadali cilj, da bi kar najhitreje dosegla milijardo dolarjev.