Desetletja smo govorili, da se moramo izogniti posledicam globalnih sprememb. Danes lahko rečemo, da je prvi vlak že odpeljal. Posledice so tu in neizogibne. Če opišemo samo z enim očitnim parametrom. "Do sredine stoletja se bo gladina v Jadranskem morju dvignila za 20–30 centimetrov. 30-krat več bo obalnih poplav," pojasni dr. Matjaž Ličen iz Arsa. Z drugimi besedami: adijo Piran ... Dobro, če bi šlo samo za gladino morja, lahko marsikaj ukrenemo, gradimo nasipe recimo. A problem je, ker te spremembe pomenijo veliko drugih težav.
Višje temperature, hujša neurja, suše, migracije, pojasnjujejo na Arsu. Ujme, ki jih vse pogosteje doživljamo tudi Slovenci, so namreč točno to, kar so znanstveniki ves čas napovedovali. Odločevalci so vse bolj enotni, da moramo nekaj narediti. Mnogi računajo, da nas bodo rešili novi izumi, da bomo živeli kot danes, le na osnovi novih energij, ampak tehnologija ne učinkuje čez noč, pa tudi ne more si je ves svet privoščiti, poudarja Arso.
Nihče ne govori o spremembi gospodarskega modela, poudarja dr. Lučka Kajfež Bogataj. To je namreč povzročil model rasti.
"Dokler bo padec BDP za pol odstotka razlog za paniko, pozabimo na to, da bodo države res kaj naredile. Prihodnje generacije, pravijo, bi morale začeti razmišljati drugače kot mi."
Kot poudarja Andrej Lukič iz FDV: "Predstave staršev, kaj je kakovost življenja, se bodo morale spremeniti. Ne le imeti več, ampak živeti v dobrem okolju."
Toda ali ima družba sploh dovolj časa, da se počasi prilagodi? To je globalni problem in rešitev bi morala biti globalna. Žal se zdi danes lažje verjeti v Dedka Mraza kot v to, da bodo svetovni voditelji sposobni skleniti sporazum, v katerem bodo vsi zmanjšali svojo moč in bogastvo, da bi rešili prihodnost.
V okviru POP Zelenega tedna bomo v naši medijski hiši vsak dan posvetili eni od okoljskih tem. V ponedeljek smo začeli s primeri dobre prakse, torek bomo namenili mobilnosti, sredo energiji, četrtek recikliranju, petek biološki raznovrstnosti, v soboto bo v ospredju hrana, v nedeljo pa voda.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.