Vrhunec vročinskega vala: v prestolnici že 13 dan zapored nad 30 stopinjami

Junijskih temperaturnih rekordov sicer danes ni bilo. Na jugovzhodu Slovenije so danes namerili 36 stopinj Celzija, in sicer v Krškem, na letališču Cerklje ob Krki ter v Črnomlju. V Ljubljani se je sredi popoldneva povzpelo do 34 stopinj Celzija, v Mariboru pa 34,3. 

Prvi letošnji vročinski val si bomo zapomnili po njegovi vztrajnosti. V Ljubljani je današnji torek že 13. zaporedni dan s temperaturami nad 30 stopinj Celzija, kar je za junij rekordno. Leta 2003 je vročinski val vztrajal deset dni, leta 2019 pa osem. Zanimivo je, da med letoma 1969 in 1990 junija ni bilo niti enega vročinskega vala.

Tudi sreda bo sončna in vroča. Popoldne in zvečer bo na severu možna kakšna ploha ali nevihta. Še bo pihal jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 21, v alpskih dolinah okoli 11, najvišje dnevne pa od 26 do 33 stopinj Celzija. 

Prva polovica leta 2021 nam je prinesla številne vremenske ekstreme, tako smo februarja marsikje beležili rekordno visoke, aprila pa rekordno nizke temperature. Zelo hladno vreme nas je spremljalo tudi v maju, ki ga je poleg nizkih temperatur zaznamovala velika, v večjem delu Slovenije celo rekordna količina padavin. Pravo nasprotje maju pa je junij, ki se bo uvrstil med tri najbolj suhe, najtoplejše in z več kot 300 urami sončnega obsevanja tudi med najbolj sončne junije v zgodovini meteoroloških meritev, poudarja naš prognostik Rok Nosan. V večjem delu države obilnejših padavin nismo imeli že več kot tri tedne, kar je ob sončnem in vročem vremenu v zadnjih 14 dneh močno izsušilo vrhnji sloj tal in marsikje se že kažejo prvi znaki kmetijske suše. 

NIJZ: Poskrbite za zaščito pred soncem

Vročina v okolju lahko povzroči številne škodljive vplive na zdravje, zlasti pri občutljivejših skupinah prebivalstva. Z upoštevanjem napotkov za ravnanje v obdobju visokih temperatur lahko škodljive vplive omilimo ali preprečimo, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. 

Vročina najbolj prizadene starejše in otroke. Bolj ogroženi so tudi bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja (npr. bolniki s srčno-žilnimi obolenji). 

Daljše izpostavljanje vročini lahko povzroči kožne izpuščaje, vročinske krče, vročinsko izčrpanost, omedlevico ali vročinsko kap. Težave lahko preprečimo tako, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto. To lahko storimo z umikom v senco ali v hladnejše prostore, omejimo fizično aktivnost, uživamo zadosti tekočine in izberemo primerna oblačila. 

NIJZ opozarja še na zaščito pred soncem. V času njegove največje moči (med 10. in 17. uro) moramo poiskati senco. Kot poudarjajo na Arsu, UV-indeks sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah doseže vrednost okoli 9, v gorah pa med 10 in 10,5. Najvišji je ob sončnem poldnevu, ko je sonce najvišje na nebu, odvisen pa je tudi od stopnje oblačnosti. Tudi skozi tanjše plasti oblakov lahko prodre do okrog 80 % UV-sevanja. Sončni žarki so najmočnejši dve uri pred in tri ure po sončnem poldnevu, so zapisali. 

Če se žarki odbijajo od snežnih ali vodnih površin v naši neposredni bližini, je prejeto UV-sevanje lahko tudi podvojeno. Kako se zaščitimo pred ultravijoličnim sevanjem, ki lahko vodi k opeklinam kože? Oblečemo zračna oblačila z dolgimi rokavi, glavo in vrat zaščitimo s pokrivalom, oči s sončnimi očali z UV-zaščito, kožo, ki je neposredno izpostavljena soncu, pa namažemo s kremo za sončenje.

Ob veliki in ekstremni izpostavljenosti se nezaščiteno izpostavljanje soncu odsvetuje, saj je nevarnost za poškodbe kože sredi dneva zelo velika. Normalno nezaščitena koža lahko pordi že v 40 minutah ali prej kot v pol ure, občutljiva koža pa v 20 minutah ali celo prej kot v 15 minutah.

Na urgenci brez večjih odstopanj

Na internistični prvi pomoči po besedah predstojnika dr. Hugona Možine ni zaznati večjih odstopanj. Sicer je, kot pravi, težko opredeliti, ali so posamezna poslabšanja stanj oziroma bolezni neposredno povezana z višjimi temperaturami. Vsekakor se kaže, da ljudje resno jemljejo opozorila, ki jih stroka ponavlja zadnjih nekaj let, čemur pritrjujejo tudi podatki.

Zaradi višjih temperatur povečano povpraševanje po klimah

Kot so pojasnili v podjetju Big Bang, v zadnjih dneh zaznavajo povečano povpraševanje po klimatskih napravah. Tudi sicer se zanimanje v poletnih mesecih za tovrstne naprave poveča, vendar letošnje leto še posebej izstopa.

Kot opažajo, kupci iščejo tako vgradne kot tudi prenosne klime, ki so zanimive predvsem za tiste, ki jih želijo nemudoma uporabiti. V podjetju kupcem svetujejo, da moč klimatske naprave prilagodijo površini in višini prostora, ki ga želijo ohladiti.

Ob tem je treba upoštevati tudi, koliko oken in sten ima prostor, ali želimo klimo v jesenskih mesecih uporabljati tudi za gretje prostorov, ali so v prostoru kakšne naprave, ki oddajajo toploto, ali potrebujejo tudi funkcijo za vlaženje ali razvlaževanje zraka. Kupci morajo biti pozorni tudi na glasnost klime, predvsem če jo želijo uporabljati tudi v nočnem času.