Vročina na delovnem mestu: zakon dovoljuje največ 28 stopinj Celzija

Prihaja vročinski val s temperaturami krepko preko 30 stopinj Celzija. Takšna vročina pomeni velik izziv tudi v delovnem okolju, kjer večina preživi prav najtoplejši del dneva. "Naraščajoče temperature ne vplivajo le na počutje zaposlenih, temveč lahko pomembno vplivajo tudi na njihovo delo ter predvsem varnost in zdravje pri delu," opozarjajo na Inšpektoratu RS za delo. 

V takšnih razmerah, nadaljujejo, se postavi vprašanje, kako lahko delodajalci zagotovijo ustrezne pogoje ter zmanjšajo negativne učinke vročine na zdravje delavcev. Prav je, da sprejmejo preventivne ukrepe in prilagodijo delovno okolje, da zaposlenim zagotovijo varne in zdrave pogoje dela kljub ekstremnim vremenskim razmeram. Ob tem ne gre pozabiti na zakonodajo.

Ta določa, da temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati +28 C, razen v tako imenovanih vročih delovnih prostorih, kjer je dovoljeno višje temperaturno območje, vendar pod posebnimi pogoji. Poleg zgornje meje temperature mora delodajalec zagotoviti, da pomožni prostori, hodniki in stopnišča, ki so povezani z vročimi delovnimi prostori, ne presegajo +20 C.

"Visoke temperature lahko privedejo do izčrpanosti, zmanjšane koncentracije ter povečane nevarnosti delovnih nesreč. Po drugi strani lahko prenizke temperature negativno vplivajo na delovno učinkovitost in celo povzročajo zdravstvene težave, kot so prehladi ali bolečine v sklepih," so na inšpektoratu odgovorili na vprašanje, zakaj je nadzor temperature tako pomemben. 

Ekstremne temperature neposredno vplivajo na zdravje, saj ogrožajo sposobnost telesa za uravnavanje njegove notranje temperature. Prav tako lahko poslabšajo kronične bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, bolezni dihal, cerebrovaskularne bolezni in stanja, povezana s sladkorno boleznijo, še opozarjajo na inšpektoratu. 

Delodajalcem ob tem priporoča še, naj omejijo čas, preživet v vročini, in/ali povečajo čas za okrevanje v hladnem prostoru. "Najbolj učinkoviti so kratki in pogosti premori v ohlajenih prostorih, temperatura katerih pa ne sme biti tako nizka, da bi bilo zaradi nagle temperaturne spremembe ogroženo zdravje," svetujejo. 

Spomnili so tudi na pravilo –7 stopinj Celzija, ki velja za uporabo klimatskih naprav v delovnem okolju. To pomeni, da naj temperatura zraka v delovnem prostoru ne bo za več kot 7 stopinj Celzija nižja od zunanje temperature.

Delodajalcem prav tako priporočajo, da naj v bližini delovnega območja zagotovijo ustrezno količino pitne vode, delavce, ki so bili izpostavljeni vročini do dve uri in so opravljali zmerne delovne aktivnosti, pa naj spodbujajo, da vsakih 15 do 20 minut spijejo kozarec vode. Pri dolgotrajnem potenju (več kot dve uri) pa je treba delavcem zagotoviti napitke s primerno količino elektrolitov, da nadomestijo izgubljene snovi. "Zagotoviti je treba individualne kozarce za pitje, ne skupnih," so še dodali. 

In kaj še priporočajo? Uvedbo prilagodljivega delovnega časa, na primer rotacijo delovnih mest ali premestitev delavcev na hladnejše dele stavbe, kjer je to mogoče. Omogočanje zadostnega števila odmorov, da se delavci lahko oskrbijo s hladnimi napitki ali se ohladijo. Prilagoditev delovnih ciljev in obremenitve, da se delo olajša in zmanjša fizični napor. Načrtovanje fizično zahtevnega dela v hladnejših delih dneva (zgodaj zjutraj ali pozno zvečer). Zmanjšanje fizično zahtevnih obremenitev pri delu. Omilitev formalnih pravil oblačenja in prilagoditev uniform. Prilagoditev delovnega časa, da se izognejo obdobjem dneva ali leta, ko so temperature in UV-sevanje najvišji. In nazadnje: povečanje števila delavcev na posamezno nalogo.