Vročina se bo stopnjevala, temperature tudi nad 35 stopinj Celzija

Vročina se bo začela stopnjevati v začetku tedna, ko bo že okoli 30 stopinj Celzija. Nato bomo vsak dan dodali še stopinjo ali dve. To pomeni, da bomo v četrtek in petek, ko bo predvidoma vrhunec vročinskega vala, marsikje dosegli in verjetno tudi presegli 35 stopinj Celzija. Skupaj z vročo afriško zračno maso se bo k nam razširil saharski prah, poleg tega pa bo v zraku tudi veliko vlage, zato bo visoke temperature še težje prenašati.

Ker se bodo poleg nižin močno ogrele tudi višine, bodo popoldanske plohe in nevihte večji del tedna malo verjetne. Vreme bo tako zelo primerno tudi za košnjo in sušenje sena. V soboto bo vročina začela popuščati, hkrati pa se bo spet povečala možnost za nastanek neviht. Konec tedna bo vročina torej nekoliko popustila, a verjetno ne za dolgo, saj bi lahko bili že zadnji junijski dnevi spet bolj vroči.

Kako lahko preprečimo težave, ki lahko nastanejo zaradi vročine?

Daljše obdobje vročine lahko povzroči različne težave in pregretje telesa: kožne izpuščaje, vročinske krče, vročinsko izčrpanost, omedlevico – kratkotrajno izgubo zavesti, vročinsko kap, naštevajo na NIJZ. 

Težave preprečimo tako, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto. Zmanjšamo izpostavljenost vročini: se umaknemo v senco, v naravo ali v hladnejše prostore. Zmanjšamo nastajanje toplote: omejimo fizično aktivnost.  Fizično aktivnost na prostem omejimo na jutranje in večerne ure. Uživamo 'lahko hrano', v manjših obrokih. Telesu omogočimo odvajanje toplote s pravilno izbiro oblačil in zadostnim uživanjem tekočin.

Nekateri ljudje so bolj ogroženi. Bodimo posebej pozorni na znake prizadetosti pri njih. Nikoli ne puščamo nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu.

V primeru pregretja osebo umaknemo na hladno (v senco ali hladen prostor). V primeru vročinske kapi takoj pokličemo zdravniško pomoč, obolelega ves čas hladimo. Nezavestnemu ne dajemo tekočine. Z zdravnikom se posvetujemo tudi, če imamo neobičajne težave, ki ne minejo ali se večajo.

Ne pozabimo na zaščito pred soncem. V času njegove največje moči (med 10. in  17. uro) poiščimo senco. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter s širokospektralno zaščitno kremo (z zaščito pred UVA- in UVB-žarki) s sončnim zaščitnim faktorjem (t. j. SZF oz. angl. SPF) najmanj 30. S kremo zaščitimo kožo, ki ni pokrita z oblačili (npr. obraz, uhlji, hrbtišča rok).

V poletni vročini pomembna tudi skrb za živali

V vročih poletnih dneh je pomembna tudi skrb za živali. Med ključnimi ukrepi za zaščito živali pred vročino so predvsem zadostna količina vode, zadrževanje v senci ter omejitev sprehodov na jutranje in večerne ure in prevoza na nočni čas, opozarja uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

"V poletnih mesecih sta skrb za zdravje in dobro počutje živali še posebej pomembna. Vsaka živalska vrsta je razvila svoj način prilagoditve visokim temperaturam. Nekatere vrste so pri tem uspešnejše, druge manj. Naloga skrbnika živali pa je, da svoji živalim zagotovi pogoje, v katerih bodo lažje prenašale visoke temperature," je v današnji objavi opozorila uprava.

Rejne živali vročino prenašajo veliko težje kot mraz. V dneh, ko je temperatura okrog 30 stopinj Celzija, morajo zato imeti na voljo zadostno količino vode, kar lahko pomeni tudi več kot običajno. Dobra hidracija je namreč nujna za ohlajanje, sploh če gre za vrste, ki se ohlajajo s potenjem, na primer konji, ali dihanjem, kot na primer govedo in prašiči.

Neposredna izpostavljenost živali soncu pri visokih temperaturah pomeni veliko tveganje za vročinski udar. Zato je nujno, da imajo živali, ki so ves čas na prostem, možnost umika v senco. Ta je lahko bodisi naravna (drevesa in grmovje) ali umetna (nadstreški). Senco morajo nujno imeti tudi živali, ki so privezane. Objekti, v katerih stalno bivajo rejne živali, morajo biti pri visokih temperaturah ustrezno zračeni, saj se s tem preprečuje preveliko povišanje temperature v prostoru in poskrbi za boljšo kakovost zraka.

Če je le mogoče, se živali ne prevažajo pri temperaturah nad 30 stopinj, opozarja uprava. Temperatura v prevoznem sredstvu, kjer se prevažajo živali, namreč ne sme preseči 35 stopinj. Če je le mogoče, naj se odhod načrtuje v zgodnjih jutranjih urah ali ponoči, z ustreznim načrtovanjem postankov pa prevozniki lahko preprečijo ali omejijo izpostavljenost vročini ob morebitnih cestnih zastojih, pravi uprava.

Visoke temperature ogrožajo tudi hišne ljubljenčke. Lastniki morajo zato poskrbeti, da imajo živali ves čas na voljo svežo vodo, senco ali dobro prezračen hladen prostor. Pri visokih zunanjih temperaturah hišnih živali ne puščamo v parkiranih vozilih, zanje pa so lahko smrtno nevarni tudi drugi zaprti neprezračeni prostori ali zgolj izpostavljenost soncu brez možnosti umika v senco.

Visoka temperatura lahko pri živali povzroči vročinski udar, ki se nemalokrat konča s poginom. Ob vročinskem udaru je treba prizadeto žival nemudoma premakniti v zračen prostor ali senco in ohlajati z mlačno vodo, glavo naj ima dvignjeno. Nujno je tudi takoj poiskati veterinarsko pomoč.

Živali je v skladu z zakonom o zaščiti živali dovoljeno uporabljati na javnem zbiranju ali snemanju le, če jim je prihranjeno nepotrebno trpljenje in ne gre za zakonsko prepovedana ravnanja ter jim je zagotovljena oskrba v skladu z etološkimi potrebami glede na vrsto živali. Če je pričakovati, da bo zaradi dejavnosti ogrožena dobrobit živali, npr. zaradi napora, dolgotrajnosti ali izčrpanosti, mora organizator zagotoviti prisotnost veterinarja in upoštevati njegova strokovna navodila.

Organizatorji poletnih prireditev, kjer sodelujejo živali, naj zato čas prireditve prilagodijo tako, da se živali čim manj ali sploh ne izpostavlja visokim temperaturam, neposrednemu soncu in fizičnim obremenitvam. Poskrbeti je treba, da imajo živali na prireditvi na voljo senco in dovolj čiste vode, opozarja uprava.