Toplotno obremenitev bo stopnjevala sopara, pred nami vsaj dve tropski noči

Do četrtka nas bo zajela huda vročina, potem pa bo ta malo popustila. V četrtek bo vrhunec vročinskega vala, ko se bodo temperature lokalno na vzhodu povzpele tudi do 38 stopinj Celzija. V petek bo nekaj stopinj manj, ob koncu tedna pa okoli 30. Toplotno obremenitev bo še stopnjevala sopara. Posledično se v četrtek in petek temperatura marsikje ponoči ne bo spustila pod 20 stopinj, kar velja predvsem za urbana središča, gričevnat svet in Primorsko, torej nas čakata vsaj dve tropski noči. Ob koncu tedna bo vročina resda popustila, ampak že v prihodnjem tednu bo morda spet bolj pritisnila, opozarja naš hišni prognostik Rok Nosan.

NIJZ: Vročina lahko povzroči številne škodljive vplive na zdravje

Vročina v okolju lahko povzroči številne škodljive vplive na zdravje, zlasti pri občutljivejših skupinah prebivalstva, svari Nacionalni inštitut za javno zdravje. Z upoštevanjem napotkov za ravnanje v obdobju visokih temperatur lahko škodljive vplive omilimo ali preprečimo.

Vročina lahko še posebej prizadene ranljivejše skupine, kot so starejši in otroci. Še posebej ogroženi so bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja (npr. bolniki s srčno žilnimi obolenji in obolenji dihal, diabetiki, bolniki z obolenji ledvic, bolniki z duševnimi motnjami, nepokretni; na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil).

Med ogroženimi so osebe s socialno-ekonomskimi problemi, osebe, ki so dodatno izpostavljene nekaterim dejavnikom iz okolja (onesnaženemu zraku; imajo slabše bivalne pogoje: bivajo v podstrešnih stanovanjih, v slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih, brez naprav za klimatizacijo; delavci, ki delajo na prostem in prebivalci mest).

Kakšne težave povzroča vročina?

Daljše obdobje vročine lahko povzroči različne težave in pregretje telesa. Med težavami NIJZ našteva: kožne izpuščaje, vročinske krče, vročinsko izčrpanost, omedlevico – kratkotrajno izgubo zavesti, vročinsko kap. Težave preprečimo tako, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto. To pomeni, da zmanjšamo izpostavljenost vročini in se umaknemo v senco ali v hladnejše prostore. Omejimo fizično aktivnost na prostem na jutranje in večerne ure. Kot še svetuje NIJZ, v teh dneh uživamo lahko hrano, v manjših obrokih in telesu omogočimo odvajanje toplote s pravilno izbiro oblačil in zadostnim uživanjem tekočin.

Pomagajmo drugim

V takšnih vremenskih razmerah je še posebej pomemben čut za pomoč drugim, saj so nekateri bolj ogroženi. Nikoli ne puščamo nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu. V primeru pregretja bolnika umaknemo na hladno (v senco ali hladen prostor). V primeru vročinske kapi takoj pokličemo zdravniško pomoč, obolelega ves čas hladimo. Z zdravnikom se posvetujemo tudi, če imamo neobičajne težave, ki ne minejo ali se večajo. Ne pozabimo na zaščito pred soncem. V času njegove največje moči (med 10. in 17. uro) poiščimo senco. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter s širokospektralno zaščitno kremo (z zaščito pred UVA- in UVB-žarki) s sončnim zaščitnim faktorjem (t.j. SZF oz. angl. SPF) najmanj 30.

V vročini se hrana hitreje pokvari. Bodimo pozorni na varnost hrane, ki jo uživamo in pravilno ravnanje s hrano. Zdravila shranjujemo na primerni temperaturi v skladu z navodili proizvajalca.

Ne puščajmo otrok v parkiranem avtomobilu

Tudi v Sloveniji smo zabeležili primere, ko starši pozabijo otroka v avtu v vročini, zato so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pripravili naslednja priporočila.

Otroci so še posebej ogroženi, saj se njihovo telo segreje tri do petkrat hitreje kot telo odraslih, njihovo znojenje še ne deluje tako dobro kot pri odraslih, ne morejo si sami pomagati, se odpeti in zapustiti avtomobila. Posebej ogroženi so majhni otroci in bolni otroci: s povišano telesno temperaturo, drisko, bruhanjem. Vročina v parkiranem avtomobilu hitro naraste in ubija. Smrt lahko preprečimo.

Nikoli ne puščajte nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu, niti za eno minuto. Otroci naj se v avtu ne igrajo. Pospravimo ključe in daljinske upravljavce na varno. Najpogosteje se je zgodilo, da so odrasli pozabili otroka, ko je bil dan drugačen od vsakdanjika: spremenjen urnik, dodatne obveznosti, stres, počitnice.

Da ne bi pozabili otroka v avtu, si lahko pomagamo z nekaj preprostimi nasveti, in sicer:

- položimo na sedež poleg njega predmet, ki ga bomo takoj po prihodu na cilj najprej potrebovali (npr. torbico, telefon, službeno kartico, torbo s telovadno opremo ipd.) in bodimo pozorni, da otrok predmeta ne more doseči in se poškodovati z njim;

- na telefonu si lahko nastavimo opomnik, da moramo oddati otroka v varstvo;

- pred zapuščanjem avtomobila odprimo zadnja vrata in preverimo, ali je otrok v njem. Otroci so lahko čisto tiho, ko spijo na zadnjem sedežu ali kaj zbrano opazujejo.

Če vidite otroka v pregretem avtomobilu, pokličite 112 in jih opozorite, če je otrok zelo prizadet in se ne odziva, ter upoštevajte navodila 112.

Pomembno je vedeti:

- malo odprto okno avtomobila skoraj nič ne vpliva in ne prepreči usodnega segrevanja notranjosti avtomobila;

- ne pomaga prejšnje hlajenje avta s klimo, saj je le v nekaj minutah temperatura v avtu enaka kot zunaj in potem le še narašča;

- tudi pri temperaturah 21 °C in manj se lahko avto v sončnih dneh v manj kot desetih minutah ogreje toliko, da toplota lahko ogrozi življenje.

- Enako velja za starejše, bolne, invalide, živali ... vse, ki si sami ne zmorejo pomagati, svari NIJZ. 

Ne obsojajmo

Mnogi mladi starši so zelo utrujeni zaradi pomanjkanja spanja, hormonskih sprememb, stresa itd. Vse to vpliva na zbranost. Poleg tega so lahko otroci čisto tiho, ko spijo na zadnjem sedežu ali kaj zbrano opazujejo. Večina ljudi je mislila, da se njim to ne more zgoditi, zato bodimo pozorni, ne obsojajmo, preprečimo, poudarjajo na NIJZ. 

Varna uporaba klimatskih naprav

Klimatske naprave so zelo dobrodošle v vročih poletnih obdobjih in močno olajšajo prenašanje hude vročine. Vendar jih moramo pravilno izbrati, namestiti, vzdrževati in uporabljati. Velike temperaturne razlike, ki smo jim poleti večkrat izpostavljeni zaradi pretiranega hlajenja prostorov, neugodno vplivajo na človekovo počutje in lahko povzročajo zdravstvene težave, sporoča NIJZ. Uporaba klimatskih naprav v poletnih mesecih pripomore k lažjemu preživljanju vročih dni, vendar s pretiranim hlajenjem lahko dosežemo nasproten učinek. Pomembno je poznati delovanje naše klimatske naprave: ali zajema zrak zunaj, ali ga filtrira, ali uravnava vlago v zraku ... Kompleksne naprave za klimatizacijo uravnavajo tudi vlažnost zraka, kar prispeva k upočasnjenemu razmnoževanju pršice in lahko koristi alergijskim bolnikom.

Zavedati se moramo tudi morebitnih negativnih učinkov napačne uporabe klimatske naprave. Pogoste napake so, da hladimo prekomerno, preveč in prehitro, da so temperature nastavljene prenizko, da so naprave usmerjene v ljudi namesto stran ... Vse to lahko povzroči slabo počutje, glavobol in druge težave, opisane spodaj (sindrom bolne zgradbe). Prevelika razlika v zunanji in notranji temperaturi zraka lahko povzroči poslabšanje astme ali rinitisa (tj. vnetja nosne sluznice). Otroci, starejši ljudje in bolniki so na temperaturne razlike še veliko bolj občutljivi kot odrasli.

Za zagotavljanje varne uporabe naprave je treba skrbeti za njeno redno in pravilno čiščenje, vzdrževanje ter servisiranje. Ob nerednem vzdrževanju se v klimatski napravi namnožijo mikrobi, ki se ob njenem delovanju sproščajo v zrak. Vdihovanje mikrobov ali njihovih delcev lahko povzroči okužbe in vnetja pri človeku. Predvsem pa je pomembno zavedanje, da z uporabo klimatske naprave, ki ne dovaja svežega zraka v prostor, ne moremo nadomestiti rednega zračenja bivalnih prostorov, opozarja NIJZ. 

Kako določiti temperaturo zraka?

Idealna temperatura zraka za človeka (toplotno ugodje) se individualno razlikuje, tudi glede na to, ali sedimo ali se intenzivneje gibamo. Kot cono toplotnega udobja opisujemo stanje, ko ne čutimo ne hladu ne vročine in ko ne zaznamo gibanja zraka ali njegove pretirane oziroma pomanjkljive vlažnosti. Po Pravilniku o prezračevanju in klimatizaciji stavb naj bi v prostorih, kjer so sedeče osebe, zagotavljali naslednje vrednosti:

- temperatura naj bo od 22 do 26 stopinj Celzija,

- relativna vlažnost 30 do 60 %,

- srednja hitrost zraka v času hlajenja pa 0,15 metra na sekundo.

V poletnih mesecih, ko zunanje temperature presegajo 30° Celzija, je treba temperaturo v prostoru, če ga ohlajamo s klimatsko napravo, ustrezno prilagoditi. Razlika med temperaturo v klimatiziranem prostoru in zunanjo temperaturo naj bo nastavljena glede na toplotno ugodje in zdravstveno stanje posameznika. Predvsem pa se moramo izogibati neposrednemu pihanju ohlajenega zraka iz klimatske naprave.

Preprosto pravilo naj bo, da prostorov ne hladimo na nižjo temperaturo, kot jih pozimi ogrevamo.

Pri nakupu klimatske naprave je pomembno, da izberemo pravo, glede na velikost bivalnega ali delovnega prostora. Če naprava zajema zunanji zrak, je pomembno, kje ga zajema in kakšno je zunanje onesnaženje ter kakšni so morebitni filtri. Pri namestitvi je treba upoštevati tudi hrup, ki ga lahko povzroča naprava, in postavitev varovalne police, ki prepreči izpostavljenost neposrednemu dotoku hladnega zraka.

Prav je, da se tudi s senčenjem oken, zunanjimi žaluzijami, pravilnim režimom zračenja in z boljšo izolacijo zgradb branimo vročine. Tudi, če imamo klimatske naprave, saj so le-te energetsko zelo potratne.

Stran od mestnega betona

Če nimamo klimatskih naprav, se pred vročino lahko zaščitimo s senčenjem oken, zunanjimi žaluzijami, pravilnim režimom zračenja (daljše zračenje v hladnejših urah dneva, ponoči in zjutraj) in z boljšo izolacijo zgradb. Lahko se umaknemo v klimatizirane javne prostore, na primer knjižnice, trgovske centre, cerkve, muzeje itd., saj že nekaj ur bivanja v hladnejšem okolju pomembno zmanjša stres zaradi toplotne obremenitve, še sporočajo z NIJZ.