Vročinski val, ki je trajal kar 34 dni, in že junija skoraj 40 stopinj

Meteorološko poletje, ki traja od začetka junija do konca avgusta, je za nami. Pod črto: bilo je najbolj vroče v zgodovini meritev – podatki segajo nazaj do leta 1950 – zabeležili pa smo tudi najdlje trajajoči vročinski val.

"Vsi trije meseci minulega poletja so bili izrazito nadpovprečno topli, avgust z odklonom 3,7 stopinje Celzija pa je bil celo najtoplejši mesec v Sloveniji vsaj od leta 1950," so v poročilu zapisali na agenciji za okolje (Arso).

Temperaturni odklon od primerjalnega obdobja 1991–2020 je v treh mesecih na ravni države znašal 2,8 stopinje Celzija, kar je prav tako največ po letu 1950. Na Arsu ugotavljajo, da so k temu najbolj prispevali izrazito vroči popoldnevi.

Dosedanji rekord – 2,4 stopinje v letih 2003 in 2024 – je bil tako močno presežen. Za primerjavo, z dobrimi tremi stopinjami pod povprečjem primerjalnega obdobja je bilo najhladnejše poletje 1978.

Poleg tega je bilo letošnje poletje najbolj sončno vsaj od leta 1960, ko imamo na voljo primerljive podatke. "Na ravni države je sonce v povprečju sijalo skoraj 880 ur," so izračunali.

Osončenost se sicer po letu 1980 vseskozi povečuje in je sedaj že okoli 20 odstotkov večja kot v 70. letih prejšnjega stoletja, še ugotavljajo na Arsu.

Po višini padavin je bilo na državni ravni približno sedmo najbolj suho od leta 1950, v delu jugovzhodne Slovenije pa je bilo rekordno suho. "Kljub temu, da marsikje po Sloveniji skupna višina padavin ni bila posebej majhna, pa je večji del Slovenije od sredine julija do sredine avgusta pestila huda suša, ki je bila posledica zlasti pomanjkanja padavin v osrednjem delu poletja, dolgotrajne vročine in pretežno sončnega vremena," so še pojasnili.

In še ena zanimivost: prvič v zgodovini primerljivih meritev v vsem poletju nobeno jutro na Kredarici ni bilo merljive snežne odeje.

"Poletje je bilo v znamenju dveh dolgotrajnih in izrazitih vročinskih valov, prvega konec junija ter drugega konec julija in v prvi polovici avgusta," so spomnili na Arsu.

V prvem vročinskem valu je bil izmerjen nov junijski temperaturni rekord, v Podnanosu v Vipavski dolini je bilo 29. junija 38,7 stopinje Celzija. V drugem izrazitem vročinskem valu in v celotnem poletju je bila najvišja izmerjena temperatura 40,1 stopinje Celzija, izmerjena 2. avgusta na merilni postaji Koper Markovec. Le desetinko stopinje Celzija manj je bilo 31. julija v Dolenjah pri Ajdovščini. V notranjosti Slovenije je bilo najbolj vroče v Marinči vasi ob Krki, 4. avgusta so tam izmerili 39,6 stopinje Celzija.

"Na številnih merilnih mestih smo izmerili doslej največje število vročih in zelo vročih dni. V Ratečah se je segrelo vsaj do 30 stopinj Celzija v 25 dneh, v Ljubljani je bilo takšnih dni 57, v Dobličah pri Črnomlju 63, v Biljah pri Novi Gorici pa kar 69 (rekord v Biljah sicer še vedno drži poletje 2022 z 80 takšnimi dnevi). Vsaj 35 stopinj Celzija pa smo v Ljubljani izmerili v 15 dneh, v Dobličah pri Črnomlju v 21 dneh, v Biljah pa v kar 28 dneh – na vseh teh merilnih mestih je bil prejšnji rekord znatno presežen," so na Arsu nanizali še nekaj podatkov.

Kot pojasnjujejo, je k tej statistiki najbolj prispeval "izjemno močan in dolgotrajen vročinski val konec julija in v prvi polovici avgusta". V Ljubljani je trajal 21 dni, na merilnih mestih Koper Markovec, Bilje, Podnanos, Vedrijan in Malkovec pa 20 dni. "Še precej daljši, s 34 dnevi, pa je bil letos v Kopru vročinski val v drugi polovici junija in večji del julija – to je tudi absolutni rekord za celo Slovenijo vsaj od leta 1950," so zaključili.