Vročinski valovi vse pogostejši in izrazitejši

Že v preteklih mesecih so rekordi padali ponekod drugod po svetu. V juniju in juliju je bilo vroče predvsem na severu in zahodu stare celine. Celo v krajih ob polarnem krogu so temperature dosegle okoli 33 °C, kar pomeni, da so številne postaje na tem območju zabeležile nove absolutne temperaturne rekorde. Izmerili so tudi rekordno visoko nočno temperaturo, ki se iz 18. na 19. julij pri svetilniku Makkaur na skrajnem severu Norveške ni spustila pod 25,2 °C.

Vročina je pritiskala tudi v deželi vzhajajočega sonca na Japonskem, kjer so v mestu Kumagaya izmerili nov državni rekord, ki sedaj znaša 41,1 °C. Nove vročinske rekorde so dosegli tudi na severu Afrike v Alžiriji (51,3 °C), Južni Koreji (41,0 °C) in v Tajvanu (40,3 °C).

Po svetu vse več vročinskih rekordov

Na svetovni ravni je bilo v letošnjem letu zabeleženih kar štiri petine rekordov, ki se nanašajo na najvišje temperature. Kljub temu da je letošnje poletje pri nas z vročino še kar prizanesljivo, pa sta bila junij in julij globalno med najtoplejšimi od sredine 19. stoletja, kar je očiten znak, da se podnebje segreva. To pomeni, da imamo v povprečju vse več vročinskih valov, ki so močnejši in dolgotrajnejši.

Če so bili vročinski valovi v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pri nas prej izjema kot pravilo, saj je marsikatero leto minilo brez njih, so v zadnjih 20 letih postali že naša vsakoletna stalnica. Zadnje leto brez vročinskega vala je bilo leto 1997. V doslej rekordno vročem poletju 2003 smo jih v prestolnici našteli kar 8, lani pa 5. Problem vročinskih valov postaja vse večji predvsem na področjih delovanja kmetijstva, zdravja ljudi, turizma in industrije.

Različne definicije vročinskega vala

Enotne definicije za vročinski val ni, za kar so krive predvsem različne klimatske značilnosti po svetu. Svetovna meteorološka organizacija vročinski val opredeljuje kot pojav, ko maksimalne temperature zraka vsaj pet dni zapored presegajo povprečno najvišjo dnevno temperaturo za 5 °C.

Francoska meteorološka služba vročinski val opisuje kot daljše obdobje, v katerem najvišje dnevne temperature presegajo 30 °C. Danski meteorologi ga opredeljujejo kot obdobje vsaj 3 zaporednih dni, ko povprečna najvišja dnevna temperatura zraka na območju vsaj polovice države preseže 28 °C. Za Britance, ki so manj vajeni vročine, pa je dovolj že, če se temperature za nekaj dni dvignejo za vsaj 4 °C nad dolgoletno povprečje.

Pri nas je od lanskega poletja v uporabi definicija, ki temelji na povprečni temperaturi zraka. Ta mora vsaj tri dni zapored presegati mejno vrednost, ki je določena glede na podnebno območje. Za osrednjo in vzhodno Slovenijo je meja 24 °C, za Gorenjsko, Notranjsko ter dvignjen svet Štajerske in Dolenjske 22 °C, za Primorsko pa 26 °C. Povprečna dnevna temperatura zraka je vsota četrtine izmerjene temperature ob 8. in 15. uri in polovice izmerjene vrednosti ob 22. uri.

Prvi vročinski val letošnjega poletja se je v Ljubljani uradno začel v soboto 28. junija, ko je povprečna temperatura zraka dosegla 25 °C. V naslednjih dveh dneh se je ta predvsem na račun vse toplejših noči približala celo 27 °C in s tem je bil kriterij za prvi letošnji vročinski val izpolnjen.