Projekt rekonstrukcije omenjene ceste ima po oceni odločevalcev gospodarske, socialne, kulturne in varstvene značilnosti, zaradi česar so na zadnji seji vlade, 29. septembra, sklenili, da ga opredelijo kot prostorsko ureditev državnega pomena.
Odločitev je danes na družbenih omrežjih pozdravil infrastrukturni minister Jernej Vrtovec, ki je zapisal: "S tem pripomoremo k hitrejšemu turističnemu in gospodarskemu razvoju ter ohranitvi prebivalstva v demografsko ogroženemu delu Gornjega Posočja."
Vlada je po sredini seji prejšnji teden že zapisala, da je kakovostna cestna infrastruktura eden od temeljnih pogojev za demografski in gospodarski razvoj države, z zagotovitvijo celoletne prevoznosti vršiške ceste pa bi omogočili regionalni razvoj severozahodne Slovenije in zaustavili izseljevanje iz Zgornjesoške doline.
Namreč zdaj, v zimskem času, ko je prelaz Vršič zaprt, je cestna povezava Gorenjske in Posočja možna le prek Italije. Težave pa so tudi poleti, saj so zaradi gostega prometa prek Vršiča otežene hitre in varne intervencije.
Vršiško cesto po podatkih iz lavinskega katastra ogroža najmanj 27 snežnih plazov
Kot je razvidno iz gradiva infrastrukturnega ministrstva, ki ga je pripravilo za obravnavo na vladi, so plazovi glavni razlog, da cesta pozimi, včasih celo šest mesecev, ni prevozna. Poleg snežnih plazov velike nevšečnosti povzročajo snežni zameti. Pluženje je zaradi snežnih plazov nevarno in negospodarno, v ovinkih pa kljub pluženju obstajajo nevarnosti bočnega zdrsa.
Infrastrukturno ministrstvo predlaga predor
Zaradi pomembnosti vršiške ceste in zaradi njenih dolgotrajnih zapor je bilo v zadnjih nekaj desetletjih izdelanih več študij in projektov za njeno celoletno prevoznost. Edina trajna in dolgoročno sprejemljiva rešitev sta, kot so zapisali v gradivu, izgradnja predora in izvedba protilavinskih objektov ter ostalih potrebnih zaščitnih ukrepov. Na obeh straneh prelaza bi bilo do predora treba izvesti galerije, nasipe za preusmeritev plazovine in ukrepe za zavarovanje obstoječe ceste, brez katerih celoletne prevoznosti ni mogoče zagotoviti. Za izgradnjo predora pa je treba predvideti deponije za približno 220.000 kubičnih metrov izkopanega materiala.
Predor bi bil najustreznejša rešitev tudi z vidika varnosti, prevoznosti in varstva narave. Predor bi namreč omogočil tudi lažje uravnavanje prehodnega in stoječega motornega prometa na vrhu prelaza v poletni sezoni. Poleg tega sledi smernicam trajnostnega razvoja na območju Triglavskega narodnega parka.
Za financiranje strokovnih podlag za pripravo državnega prostorskega načrta je v letih od 2022 do 2024 predvidena poraba približno 660.000 evrov. Pri pripravi bi upoštevali tudi potrebno prilagoditev prometnega režima z umirjanjem prometa.
To pomeni omejitev hitrosti na posameznih odsekih ceste, zmanjšanje emisij izpušnih plinov in obremenitev s hrupom, izločanje tehnično neustreznih vozil ter zagotavljanje ustrezno velikih izhodiščnih parkirišč v Kranjski Gori in Bovcu ter zadostne frekvence javnega prevoza.
Na cesti in parkiriščih na prelazu bi bilo treba poleti vzpostaviti učinkovitejši nadzor, kar bi zagotavljalo večjo prometno varnost in boljšo pretočnost. Glede na predlog gradiva, bi vzpostavili tudi informacijski sistem, s katerim bi uporabnike ceste opozarjali na naravne danosti narodnega parka in spoštovanje omejitev na gorski panoramski cesti.
KOMENTARJI (95)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.