Vajeti stranke NSi prevzel Jernej Vrtovec, vrnitev Ljudmile Novak

Na današnjem volilnem kongresu NSi se je zbralo 337 delegatov, ki so odločali, kateremu od kandidatov zaupati vodenje stranke za prihodnji dve leti in s tem tudi, kdo bo stranko popeljal na parlamentarne volitve prihodnje leto.

Na čelo stranke so izvolili dosedanjega podpredsednika in poslanca Jerneja Vrtovca. Podprlo ga je 294 delegatov, njegovega protikandidata Antona Hareja pa 48 delegatov. Štiri glasovnice so bile neveljavne.

Vrtovec je v zmagovitem nagovoru delegatom, ki se jim je zahvalil za izkazano zaupanje, dejal, da se danes njihova pot z novo močjo šele začenja. "NSi je politična družina, kjer je prostora za vse," je zatrdil.

Priznal je, da je dediščina NSi velika, a je prepričan, da jim bo s takšno poslansko skupino, kot jo imajo, močnim tajništvom, članstvom in podporniki na volitvah uspel dober rezultat, ki bo prinesel razvojno koalicijo. Ob vprašanju, kako sam vidi slednjo, je po njegovih besedah pomembno izpostaviti, da se koalicije sklepajo po volitvah. Do tedaj pa bo NSi skrbela za svoj program, vizijo in rezultat, je napovedal.

"Razvojna koalicija je koalicija s tistimi, ki so v teh treh letih levičarske vlade preslišani, osovraženi, to so samostojni podjetniki, obrtniki, to so normiranci, to so mala podjetja, to so kmetje. To so vse te skupine, ki jim vlada navija nove in nove davke, jih obremenjuje s papirologijo in birokracijo," je novi prvak NSi pojasnil svoje videnje razvojne koalicije. Ta pa bo po njegovih besedah tudi koalicija vrednot, ki jih morajo braniti.

Nagovor članstvu, ki je danes tudi slovesno zaznamovalo 25-letnico stranke, pa je sklenil z obljubo, da bo dihal z njimi, njihovimi idejami in vizijo.

V vodstvo stranke se je vrnila tudi Ljudmila Novak, ki je postala članica izvršilnega odbora stranke.  Pred kongresom je poudarila, da bo njen glas danes prejel Vrtovec, saj ima že obstoječo politično funkcijo. Na vprašanje o vstopu v koalicijo s SDS je odvrnila, da je v slovenskem prostoru preveč preračunavanja, katera stran bo zmagala in premalo dogovarjanja, "kaj bomo storili za Slovenijo".

Prepričana je, da svetnikov ni ne na desnem ali levem političnem polu, zato mora biti NSi svobodna pri izbiri morebitnih koalicijskih partnerjev, če bo to stranki omogočilo uresničiti svoj program.

Kongres je danes sicer izvolil tudi člane izvršilnega in nadzornega odbora ter častnega razsodišča stranke. Šest mest v izvršilnem odboru bodo ob nekdanji predsednici stranke Ljudmili Novak zasedali še Katja Berk Bevc, Andrej Černigoj, Mojca Erjavec, Miha Lah Horvat in Martin Mikolič. V nadzorni odbor je kongres izvolil Borisa Bevca, Mašo Brulc, Dejana Rožmarina, Silvo Sok in Mojco Stoschitzky, v razsodišče stranke pa Igorja Jerama, Veroniko Juvan, Katjo Košič, Bernarda Memona in Ivanko Učakar.

Podpredsednikov stranke po statutu ne voli kongres, ampak jih imenujejo pozneje.

Poslanec Vrtovec je v svoji predstavitvi poudaril, da želi Sloveniji ponuditi novo politiko z daljnosežno vizijo. Hkrati pa prevzema odgovornost, da bo NSi trdno stala na svojih vrednotnih temeljih.

Med programskimi prioritetami je med drugim izpostavil področje gospodarstva ter napovedal, da bo NSi do konca leta predstavila posodobljen gospodarski program. Ob tem je nanizal več kritik na račun vlade Roberta Goloba, ki po njegovem mnenju na mnogih področjih sprejema napačne ukrepe in jih bo treba po volitvah odpraviti, pri čemer je med drugim izpostavil davčno politiko, zeleni prehod in zdravstvo.

"Golobova vlada bije surov razredni boj proti srednjemu sloju, še zlasti proti obrtnikom, podjetnikom, zdravnikom, kmetom in vsem, ki mislimo drugače," je nanizal. Sam pa meni, da Slovenija zaradi takšne politike nazaduje.

Vrtovec se je v svoji predstavitvi dotaknil tudi afer, s katerimi se zadnje mesece sooča stranka, pri čemer je ocenil, da politične nasprotnike na levici motijo, ker so pot do razvojne vlade. Ta pa bo po njegovem mnenju možna le, če bo sestavljena z večinsko desnosredinskimi strankami.

Dober volilni rezultat NSi je tako edini porok za ta preobrat, je prepričan Vrtovec. Zato pa bo morala NSi najprej delati pri sebi in garati, pri čemer pa ni prostora za mlačnost, ampak zgolj jasnost in odločnost. Obenem pa Vrtovec poudarja, da je NSi "suverena politična sila, ki je enotna, odporna in trdna, zato nikomur ni in ne bo privesek, prav tako ni in ne bo strelovod za doseganje parcialnih interesov".

Vrtovčev protikandidat, donedavni novogoriški podžupan in predsednik severnoprimorskega regionalnega odbora NSi, Anton Harej, pa je v predstavitvi poudaril, da je NSi demokratična stranka, demokracija pa se kaže tudi tako, da je za stolček na čelu stranke izbira. Obenem je zatrdil, da ne kandidira zato, da bi v stranko vnesel razkol.

Priznal, da nima tolikšne politične kilometrine kot njegov protikandidat, a je obenem poudaril, da tudi sam ni brez izkušenj. Pred delegati je tako po njegovem videnju izbira med izkušenim politikom in novim obrazom, ki prihaja iz terena. "Pogled od tam se včasih zdi, kakor da pozabljamo na svoje korenine," je dejal.

Tako meni, da se mora NSi vrniti k svojim osnovnim vrednotam. Pri tem je izpostavil dostojanstvo posameznika, tradicionalno družino, dostojno starost in pokojnine. Poudaril je tudi, da si Slovenci glede polpretekle zgodovine zaslužijo resnico in na podlagi te spravo. Pri svojih programskih prioritetah pa je izpostavil še tržno-socialni sistem, ki je ekonomsko vzdržen in bo nagrajeval delavne, državljansko vzgojo za domoljubne in demokratične mlade ter ustanovitev demografskega inštituta.

Glede političnega povezovanja pa sam meni, da bi se morali pri sklepanju koalicij povezovati "s sebi enakimi" in pristajati na druge politične rešitve. "Bodimo skala, in ne plevel, ki ga raznaša veter. Slovenija z levosredinskimi koalicijami že desetletja ne napreduje tako, kot bi morala. Nočemo biti jeziček na tehtnici, ki bi z našo pomočjo pomagal in omogočil sestavo levosredinske vlade, kajti prevečkrat se je že izkazalo, da je to slaba pot za Slovenijo," je prepričan Harej.

Ocenil je tudi, da potencial NSi ni izkoriščen, zato mora v prihodnje biti trdna in načelna stranka, verodostojna s trdno in jasno linijo.

Po predstavitvah obeh kandidatov je nato sledilo glasovanje.

Opozicijska stranka, ki v DZ trenutno šteje osem poslancev, se je na volilni kongres podala po junijski odločitvi, da jesenski programski kongres spremenijo v volilni, pri čemer je sedanji predsednik Tonin sporočil, da se ne bo več potegoval za vodenje stranke, na čelu katere je od leta 2018. Zbrane je tudi nagovoril. Ozrl se je na čas v vrhu NSi, ob tem pa poudaril, da se umika, ker ne želi biti ovira pri nastanku desnosredinske vlade.

Matej Tonin je v nagovoru zbranim na kongresu ob slovesu z vrha stranke potegnil črto čez sedem let predsedovanja NSi in se članstvu zahvalil za izkazano zaupanje. Kot je ob tem priznal, zadanega cilja desetih poslanskih mandatov ni izpolnil, tudi zaradi taktičnih napak, zlasti v kampanji pred parlamentarnimi volitvami 2018, na katere je stranko prvič popeljal kot predsednik.

V zadnjem mandatu na čelu stranke pa je bila po njegovih besedah v stranki "najbolj izpostavljena in poudarjena napaka", da prvaka SDS Janeza Janše ne bo več podprl za predsednika vlade. Slednjemu se je sicer v današnjem govoru zahvalil za korektno sodelovanje v vladi. Ob tem pa je izpostavil tudi opravljeno delo ministrov NSi v tretji Janševi vladi.

Tonin je sicer danes pojasnil, da je besede o nesodelovanju NSi v vladi pod vodstvom Janše izrekel, da bi sprožil procese, ki bi lažje pripeljali do cilja desnosredinske vlade po naslednjih volitvah. Verjame namreč, da ta pot vodi zgolj preko prenove slovenske desnice.

"Očitno moja prizadevanja niso bila razumljena na tak način. Morda za to še ni bil pravi čas," je ocenil. Zato ne želi biti ovira pri morebitnem nastanku desnosredinske vlade, je dejal.

Prepričan je tudi, da se NSi, ki v času njegovega predsedovanja nikoli ni pozabila na temeljne vrednote, prebuja. Meni, da je stranka tudi v dobri finančni kondiciji, nasledniku pa jo predaja tudi v solidni politični kondiciji. "V politiki je včasih tako, da 5,3 odstotka lahko pomeni, da si heroj, lahko pa tudi govorijo, da si na robu propada. Odvisno od političnega konteksta," je ob tem komentiral očitke o stagniranju in drsenju navzdol na lestvicah javnega mnenja.

V izjavi ob koncu kongresa  je zmago svojega naslednika označil za zelo prepričljivo. "Pri dveh kandidatih dobiti 85 odstotkov je vrhunski rezultat, kar kaže na enotnost stranke," je prepričan. Ravno ta enotnost je najbolj jasen odgovor vsem, ki so imeli v zadnjih mesecih in letih različne pripombe, je ocenil. Napovedal je, da se v odločitve novega vodstva ne bo vpletal in ne bo "kakorkoli drugače modroval". "Zdaj je odgovornost na novem vodstvu, jaz sem pa svoje priložnosti imel," je dodal. Sam ostaja predan funkciji evropskega poslanca, je zaključil.

Kongres pa je zaznamoval tudi 25-letnico delovanja stranke. Na kongresu, ki so mu nadeli slogan Z novo močjo, pa NSi pogleduje tudi že v svojo prihodnost in prihajajoče parlamentarne volitve.

Kongres je v video nagovoru pozdravil tudi vodja Evropske ljudske stranke (EPP), katere del je NSi na evropskem političnem parketu, Manfred Weber ter poslanca EPP Pekka Toveri in Adrian Vazquez Lazara, ki sta bila gosta današnjega kongresa.