Po volitvah si bo NSi prizadevala za razvojno koalicijo, ki bo usmerjena v prihodnost, je napovedal Jernej Vrtovec. Pri tem ne vidi izključevanja, NSi pa se bo po njegovih besedah ukvarjala sama s sabo, da dosežejo rezultat za razvojno koalicijo.
Kakšen bo ta rezultat v odstotkih prejetih glasov, ne napoveduje. Verjame pa, da bo ta dovolj "močen", da bo lahko NSi sodelovala pri oblikovanju razvojne koalicije, ki bo imela v DZ močno večino, NSi pa bo v njej "s svojim močnim programom" pomagala uresničevati razvoj Slovenije.
Volitve bodo pokazale, kakšne barve in kakšna bo lahko koalicija, je dejal. Ob tem sodelovanj ne izključuje, saj morajo v politiki "preseči razlike in znati sodelovati za ključne interese države", pravi. Prav tako ne vidi potrebe po razveljavitvi sklepa organov strank, da v koaliciji pod vodstvom predsednika SDS Janeza Janše NSi ne bo več sodelovala. Bo pa v razvojni koaliciji pomembno spoštovanje programa in ciljev NSi, je dejal.
"Politična kultura je vključevanje in mogoče se z nekom ne strinjamo v 90 odstotkih, se pa v treh ključnih komponentah strinjamo in na podlagi tega smo pripravljeni na sodelovanje," je dejal.
NSi se omenja tudi v sodelovanju z Demokrati Anžeta Logarja, bodočo stranko Vladimirja Prebiliča in SD. Vrtovec pravi, da je tako z Logarjem kot Prebiličem v preteklosti dobro sodeloval. Po njegovi oceni pa ima razvojna koalicija večji potencial, če je večinsko sestavljena iz desnosredinskih strank, kar po njegovem mnenju kažejo rezultati preteklih levih vlad. Razvojna koalicija bo po njegovem prepričanju postavila "antipod" vladi Roberta Goloba.
Slednji je med drugim očital višanje davkov "iz meseca v mesec", ustvarjanje birokratskih ovir za podjetnike in ustvarjanje razrednega in ideološkega boja. Ljudje pa si po njegovi oceni želijo normalizacije razmer v državi in spoštovanja institucij pravne države.
V zraku visi tudi morebitno sodelovanje s SLS na volitvah. Če bo izvoljen na kongresu, se bo pogovarjal z vsemi političnimi akterji, je napovedal Vrtovec.
Kazenska ovadba, ki jo je Policijska uprava Maribor na Specializirano državno tožilstvo podala zoper predsednika NSi Mateja Tonina, Vrtovca ter poslanca NSi Janeza Žaklja in Jožefa Horvata zaradi domnevnih nepravilnosti pri nenapovedanem nadzoru članov komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb na Generalni policijski upravi novembra 2023, pa po mnenju Vrtovca "v ničemer" ne bo vplivala na stranko in nanj osebno. Prepričan je, da bodo institucije to ovadbo zavrgle, saj gre za "klasičen politični obračun, za namene katerega so izrabljene institucije pravne države".
Vrtovec je za zdaj edini kandidat za predsednika NSi na kongresu stranke, ki bo 13. septembra. Njegovo kandidaturo so poleg poslanske skupine NSi podprli tudi v podmladku stranke Mlada Slovenija, v Gospodarskem klubu NSi in občinskem odboru NSi Črenšovci v Prekmurju.
Svet stranke je na junijski seji sprejel odločitev, da jesenski programski kongres spremenijo v volilnega, pri čemer je sedanji predsednik Matej Tonin sporočil, da se ne bo več potegoval za vodenje stranke, na čelu katere je četrti mandat. Tonin se sicer današnje novinarske pred obletnico ustanovitve stranke zaradi dopusta ni udeležil.
Tonin je vodenje NSi pred parlamentarnimi volitvami leta 2018 prevzel kot najmlajši predsednik političnih strank na desnem političnem polu. Na vrh stranke se je po odločitvi izvršilnega odbora in sveta stranke ter odstopu njegove predhodnice Ljudmile Novak sprva zavihtel kot vršilec dolžnosti, po kongresu pa tudi s polnim mandatom. NSi je vodil štiri mandate, na vseh kongresih je bil izvoljen brez izzivalca.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.