Kot je pojasnil v oddaji 24UR ZVEČER, je interventni zakon že pripravljen, predstavil pa ga je tudi prevoznikom, s katerimi jih čaka še nekaj usklajevanj.
Shemo naj bi izvajala družba Borzen, upravičena pa naj bi bila podjetja in kmetje s sedežem v Sloveniji, ki bodo predložili zahtevana dokazila.
Vrtovec je poudaril, da so visoke cene goriva začetek verige podražitev. Če imajo kmetje dražjo nafto in prevozniki zaradi nje dražje storitve, se to po njegovih besedah na koncu odrazi tudi v višjih cenah dobrin za potrošnike. "Mi moramo v bistvu blažiti cene in ta pritisk drage nafte na začetku te verige," je dejal.
Borzen naj bi imel okoli 450 milijonov evrov
Vrtovec je pojasnil, da ima Borzen po njegovih podatkih okoli 450 milijonov evrov sredstev, nakopičenih tudi prek prispevkov, ki jih ljudje plačujejo na položnicah za električno energijo.
Po njegovem je prav, da pri blaženju energetske krize ne sodeluje samo državni proračun, temveč tudi državne družbe.
"Prav je, da ne le proračun, ampak da reševanje energetske krize, v tem primeru naftne krize, pomoč transportnim podjetjem in kmetom prevzamejo tudi državne družbe, v tem primeru družba Borzen. Jaz ne vidim pri tem nič slabega," je povedal.
Bi se lahko gorivo še pocenilo?
Visoke cene bencina in dizla medtem občutijo tudi vsi drugi vozniki. Vrtovec trdi, da je vlada naredila vse, kar je trenutno v njeni moči, da bi cene znižala na najnižjo možno raven. Po njegovih besedah so cene goriva v Sloveniji približno pet do šest centov višje kot na Hrvaškem, vendar občutno nižje kot v Italiji, Avstriji in Nemčiji.
Možnost za dodatno pocenitev vidi pri trošarinah, vendar bi morala tak ukrep dovoliti Evropska komisija.
"Tukaj je še prostor, če bo Evropska komisija dovolila, se pravi nižjo trošarino," je dejal in dodal, da je Komisija takšno možnost dovolila Hrvaški.
Vrtovec si želi, da bi Evropska komisija čim prej odgovorila slovenskemu ministrstvu za finance in s tem omogočila dodatno znižanje cen naftnih derivatov.
Zaloge plina nizke, Slovenija računa tudi na Alžirijo
Pred prihajajočo kurilno sezono skrbi povzročajo tudi evropske zaloge zemeljskega plina, ki so bile konec avgusta na najnižji ravni v 13 letih, pri 63 odstotkih.
"V Evropski uniji nas mora skrbeti," je dejal Vrtovec, vendar ocenjuje, da položaj za Slovenijo za zdaj ni tako zaskrbljujoč.
Izpostavil je povezavo prek Italije in dobavo alžirskega plina. Dogovori na tem področju segajo v leto 2022, Slovenija pa pogovore zdaj ponovno obnavlja.
"Smo v kontaktih z ministrom iz Alžirije, tudi z našim veleposlaništvom, in tudi v kratkem bomo sklenili nove dogovore," je napovedal.
Ob tem je opozoril na velike negotovosti na energetskih trgih zaradi dogajanja na Bližnjem vzhodu.
"Borze so ta trenutek v velikem kaosu, zlasti nafta in plin zaradi dogodkov na Bližnjem vzhodu," je dejal.
Država lahko po njegovih besedah blaži posledice energetske krize, nima pa vpliva na rast cen nafte in plina na svetovnih borzah. "Ampak vse bomo naredili, da zaščitimo ljudi in gospodarstvo," je zagotovil.
O Vizjaku: "Jaz nisem tisti, ki bi sodil"
Beseda je tekla tudi o kadrovskih spremembah v energetiki in Andreju Vizjaku. Na vprašanje, ali se mu Vizjak glede na njegove sporne izjave iz preteklosti zdi primeren za vodenje GEN energije, je Vrtovec odgovoril, da ga pozna in da sta bila med letoma 2020 in 2022 kolega v vladi.
Izpostavil je tudi njegove izkušnje v energetiki in dejal, da verjame, da je nadzorni svet sprejel pravilno odločitev.
Na ponovno vprašanje, ali ga Vizjakove besede iz preteklosti ne motijo, pa je odgovoril: "Nenazadnje jaz nisem tisti, ki bi sodil. Zakaj bi sodil?"
Po njegovem je pred Vizjakom "neko novo obdobje". Vrtovec pričakuje, da se bo vodstvo družbe osredotočilo predvsem na čimprejšnjo gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem, vzdrževanje prvega bloka in druge investicije.
Ko gre za GEN-I je na vprašanje, ali gre pri menjavah za maščevanje Robertu Golobu, Svobodi in njenim kadrom, to zavrnil in podal vrsto ostrih očitkov na račun prejšnjega upravljanja družbe.
"Ta firma je bila s strani Roberta Goloba in levih gospodarskih in političnih elit ugrabljena več kot desetletje," je zatrdil.
Po njegovih besedah je bila družba kljub državnemu lastništvu "zaklenjena v rokah enega človeka in njegovih pomočnikov".
"Nekdo bo moral za kaos na avtocestah odgovarjati"
V zadnjem delu pogovora je Vrtovec govoril še o zastojih in številnih deloviščih na slovenskih avtocestah.
Kritičen je bil do prejšnjega vodstva Darsa in načrtovanja zapor. Prepričan je, da je do prometnega kaosa prišlo zaradi "nespametnega načrtovanja zapor".
"Nekdo bo moral za kaos na avtocestah odgovarjati," je dejal in dodal, da je prepričan, da bi lahko nekdanja uprava odgovarjala tudi kazensko in odškodninsko.
Glede delovišč je napovedal postopno odpravljanje nekaterih zapor in nadaljevanje projektov gradnje tretjega pasu. Pri Domžalah naj bi se sedanja faza gradnje tretjega pasu končala novembra, nato pa naj bi se dela nadaljevala v smeri proti Mariboru.
"Mi moramo graditi tretji pas za v bodoče, da ne bodo ljudje ujetniki prometnih zamaškov na avtocestah," je sklenil Vrtovec.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.