Vrtovec: Vodil jih je ideološki boj. Mesec: Spet smo na točki nič

Po odločitvi ustavnega sodišča, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zdravstvenim delavcem onemogoča delo pri čistih zasebnikih, v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih pa ga omogoča pod strožjimi pogoji, v neskladju z ustavo ter da se do odprave protiustavnosti uporablja prejšnja ureditev, se vrstijo tudi politični odzivi.

Sokoordinator Levice Luka Mesec medtem odločitev ustavnega sodišča obžaluje, vendar meni, da ta še ne pomeni, da je ločnica med javnim in zasebnim zdravstvom neustavna.

Po njegovih besedah je bilo stališče Levice vedno, da javno naj bo javno in zasebno naj bo zasebno. Prepričan je, da je treba le najti bolje argumentirano ločnico med javnim in zasebnim, da bo ta prestala tudi ustavno presojo. "Med javnim in zasebnim zdravstvom je treba zarisati ločnico, ker drugače se zasebna iniciativa zažira v javni sektor in če bomo to dopustili, bomo še naprej gledali propadanje javnega zdravstva," je bil jasen.

Prepričan je, da odločitev ustavnega sodišča ne pomeni nič dobrega ne za zdravstveno reformo ne za slovensko zdravstvo. Kot je dejal, so se ravno zaradi te prepovedi začele opuščati zasebne prakse in so zdravniki začeli več delati v javnem sektorju. "S tem pa smo na žalost spet na točki nič," je prepričan.

Vlada mora po Meščevih besedah storiti vse, da neustavnost odpravi pred volitvami. Če neustavnosti do volitev ne bo mogoče odpraviti, bo to predvsem poraz za javno zdravstvo, je prepričan. Odločitve ustavnega sodišča pa medtem ne vidi kot nezaupnice ministrstvu za zdravje ali vladi. "Ustavnega sodišča ne vidim kot politični organ, oni so varuh ustave," je dejal.

V Gibanju Svoboda obžalujejo odločitev ustavnega sodišča, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti neustaven. "Kljub temu pozdravljamo, da so tudi oni spregledali glavni namen, ki smo ga ob sprejemanju imeli v koaliciji, torej krepitev izvajanja storitev v javni zdravstveni mreži," je povedala poslanka Svobode Tamara Kozlovič.

Po besedah Kozlovič odločitev ustavnega sodišča "ne prinaša nobene drame". Novela zakona o zdravstveni dejavnosti namreč razmejitev med javnim in zasebnim zdravstvom, ki je eden glavnih ciljev zdravstvene reforme, naslavlja v več členih, ne le v tistem, ki zdravstvenim delavcem onemogoča delo pri čistih zasebnikih in je po ugotovitvi sodišča v neskladju z ustavo. Dodala je, da odločitev o neustavnosti le enega dela zakona ne pomeni, da z razmejitvijo ne bodo nadaljevali, "ker ostali ukrepi, ki jih zakon predvideva, zaenkrat še veljajo".

Ob tem se je ustavno sodišče izreklo v prid nekaterim drugim določbam. "Pomemben dosežek zakona je, da je ustavno sodišče nedvoumno povedalo, da delo preko s.p. ni ustrezna oblika izvajanja zdravstvenih storitev, bodisi za zasebnike, koncesionarje ali za javne zdravstvene zavode," je poudarila predsednica odbora DZ za zdravstvo.

Razmejitev javnega in zasebnega zdravstva ostaja bistvenega pomena, so po današnji odločitvi ustavnega sodišča, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti v neskladju z ustavo, navedli v SD. Razprava o tem je po njihovih besedah občutljiva ter zahteva premišljen, uravnotežen pristop in dialog z vsemi partnerji v zdravstvenem sistemu.

Kot so poudarili v stranki, odločitev ustavnega sodišča spoštujejo. "Hkrati menimo, da je še vedno ključnega pomena razmejiti javno in zasebno zdravstvo. Javna zdravstvena služba mora ostati temelj dostopnosti in kakovosti zdravstvenih storitev za vse prebivalce, medtem ko lahko zasebno zdravstvo nudi dodatne storitve ob spoštovanju pravnega okvira," so zapisali.

Ker je razprava o tem občutljiva, so po njihovih besedah nujni odprto sodelovanje ter premišljene rešitve, ki bodo prispevale k stabilnemu, preglednemu in zaupanja vrednemu zdravstvenemu sistemu.

Ustavno sodišče je na pobudo več zdravstvenih delavcev in drugih pobudnikov odločilo, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zdravstvenim delavcem onemogoča delo pri čistih zasebnikih, v neskladju z ustavo. DZ mora protiustavnost odpraviti v enem letu. Do takrat se uporablja prejšnja ureditev.

Predsednik NSi Jernej Vrtovec v odločitvi ustavnega sodišča vidi pritrditev, da je vlado Roberta Goloba pri urejanju zdravstvenega sistema vodil ideološki boj proti zdravnikom, ne pa skrb za bolnike. Po njegovih navedbah je z odločitvijo ustavnega sodišča padel temelj zdravstvene reforme, in sicer ločevanje javnega in zasebnega zdravstva.

"V NSi smo imeli torej prav, ko smo opozarjali, da je fokus povsem zgrešen. Ukvarjati bi se morali z odpravljanjem čakalnih dob, z izboljševanjem organizacije in poslovanja zavodov, privabljanjem kadra. Namesto tega se je Golobova vlada spustila v vojno z zdravniki in iz njih naredila razredne sovražnike," je zapisal na družbenem omrežju.

Dodal je, da so posledice že tu, saj javno zdravstvo zapuščajo vrhunski specialisti, čakalne dobe se daljšajo, zakon pa je torej tudi pravno oporečen, celo neustaven.

Po navedbah Vrtovca je za NSi prioriteta jasna, in sicer da dobi bolnik zdravstveno storitev, ko jo potrebuje. Da bi to dosegli, je treba po njegovih navedbah ponuditi vse razpoložljive zmogljivosti v zdravstvu, storitve pa naj plača Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) "iz visokih prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ki jih v blagajno ZZZS plačujemo državljani".

"Pričakujemo, da pristojni prevzamejo odgovornost in delo prepustijo kompetentnejšim od sebe, preden javno zdravstvo dokončno razpade," je zapisal Vrtovec.

Predsednik Demokratov Anže Logar medtem meni, da je premier Robert Golob v sprejetje zdravstvene reforme investiral ves svoj medijski, javnomnenjski in politični kapital. "Končalo se je slabo. Najprej za zdravstvo, ki je v mandatu te vlade postalo osrednji predpražnik politične demagogije za preusmerjanje javne pozornosti od neučinkovitega in slabega delovanja Golobove vlade. In končalo se je slabo tudi za Roberta Goloba. Osrednji reformni projekt vlade je mrtev. Neustaven," meni.

Dejal je tudi, da so bili očitno vsi očitki in pozivi k razumu, ki so jih ob sprejemanju zakona poudarjali poslanci stranke Demokrati, utemeljeni. "Pri zdravstveni reformi je šlo v resnici za ideološki boj, ne za resno reformo."

Demokrati zato pozivajo vlado, da nemudoma zagotovi jasna navodila izvajalcem in zavodom, da se uporablja prejšnja pravna ureditev. To naj stori takoj, brez nove zakonodaje, brez interventnih zakonov, brez izgovorov.

Vseeno pa ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel ne poziva k odstopu. "To je stvar njene politične kulture in higiene. Pozivamo jo zgolj k temu, da če se je odločila ostati, naj v miru počaka konec mandata, naj nikar ne hiti s pripravo novih interventnih zakonov in naj reformo zdravstva prepusti svojemu nasledniku," je dodal Logar, ki je ob tem dodal, da naj predsednik vlade po drugi strani sprejme in prizna poraz svojega osrednjega reformnega projekta.

V SDS se za zdaj na odločitev ustavnega sodišča niso odzvali. Vodja poslanske skupine Jelka Godec je na spletu zapisala le, da jih po marcu 2026 čaka veliko dela, s čimer je spomnila na prihajajoče državnozborske volitve, ki bodo 22. marca.

Ustavno sodišče je na pobudo več zdravstvenih delavcev in drugih pobudnikov odločilo, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zdravstvenim delavcem onemogoča delo pri čistih zasebnikih, v neskladju z ustavo. DZ mora protiustavnost odpraviti v enem letu. Do takrat se uporablja prejšnja ureditev.

DZ je novelo zakona o zdravstveni dejavnosti sprejel 2. aprila letos, po vetu državnega sveta pa jo je vnovič potrdil 23. aprila. Ministrica za zdravje je ob sprejemu dejala, da novela jasno ureja delovanje javne zdravstvene službe in je usmerjena v stabilno, nemoteno ter trajno delovanje javne mreže. Z novelo so razmejili javno in zasebno zdravstvo, kar je ključen korak zdravstvene reforme.