Kirurg in oftalmolog Boštjan Drev je na začetku pogovora z Nušo Lesar v Pogledu na svet v oddaji Svet na Kanalu A najprej razbil mit o korenju in dobrem vidu. "Verjetno niste zaman pojedli veliko korenja v otroštvu, ampak koristilo vam pa tudi ni kdo ve kako," se je pošalil in dodal, da zadostno količino beta karotena – torej snovi, ki je v korenju in blagodejno vpliva na vid – zaužijemo že z vsakodnevno, uravnoteženo prehrano. "Ko govorimo o hrani, ki je dobra za oči, je to pravzaprav vsa hrana, ki je dobra za kateri koli del našega telesa. Zdrav način življenja, kjer so prisotni antioksidanti, pozitivno deluje na zdravje celotnega telesa in tudi na zdravje oči. Ampak če hočemo pa res kopičiti te antioksidante v mrežnici, v rumeni pegi, potem so pa tu na prvem mestu špinača, brokoli, ohrovt in rumenjak," našteva.
Vse več otrok je kratkovidnih, kar pomeni, da slabo vidijo na daleč, in Drev pravi, da prej ko otrok postane kratkoviden, do višjih vrednosti bo šla njegova dioptrija. "Dioptrija se načeloma umiri ob koncu rasti in pubertete, ni pa nujno, lahko se slabša tudi dlje," pojasnjuje. Opaža, da se delež kratkovidnih otrok proti drugi polovici osnovne šole in kasneje v srednji povečuje astronomsko. "Govorimo o epidemiji kratkovidnosti. To je tako imenovana šolska kratkovidnost, ki z leti seveda lahko samo napreduje. Delno je to povezano z obremenitvijo vida z načinom življenja. Otroci se manj gibajo na prostem, obremenjujejo oči na telefonu in računalniku in oči so se pač po domače rečeno prilagodile temu načinu življenja. S tem, ko mi napenjamo oči na blizu, pač povečamo možnost, da bomo kratkovidni. Veliko vlogo pri tem pa ima seveda tudi genetika. Če sta starša kratkovidna, je velika verjetnost, da bo tudi otrok," še dodaja strokovnjak.
"Včasih so nas mame odganjale z igrišč domov, učit se, zdaj so pa otroci vselej na telefonih," je nazoren. Pri tem ni škodljivo zgolj gledanje v zaslon. Težava je tudi v pomanjkanju direktne naravne svetlobe v otrokovem življenju, ki je bistvena za normalen razvoj vida.
Elegantna in dolgotrajna rešitev za izboljšanje vida so operacije dioptrije, ki so po besedah sogovornika zelo varne, hitre in povsem neboleče. "Ne moremo sicer govoriti, da gre za doživljenjsko rešitev, ker se oko tudi po ustalitvi dioptrije še vedno ves čas spreminja. Zato je pomembno, da očesni kirurg naredi meritve in načrt, kako bo na dolgi rok reševal vid pacienta," pojasnjuje Drev in nazorno opiše: "Nekdo, ki je star 18 let, ima minus deset dioptrije in trenira borilne športe – tak človek je omejen in ni narobe, če se ga operira pri 18 letih, ko dioptrija še ni čisto ustaljena. A treba je narediti načrt, kaj boš naredil, ko bo star 25, 40, 50 let, kako boš takrat pomagal temu pacientu."
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.