Slovenija

Vsak tretji želi na gimnazijo, letos manjši naval na večja mestna središča

Ljubljana, 25. 04. 2024 13.33 | Posodobljeno pred 26 dnevi

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Na 25.568 razpisanih mest v srednjih šolah je prijavljenih 22.971 kandidatov. Največ jih želi na programe srednjega strokovnega izobraževanja ter na gimnazijske programe, so se pa letos – tako ministrstvo – kandidati v večini porazdelili tako, da posebnega pritiska na posamezne programe ali šole ni zaznati. Za razliko od prejšnjih let tudi ni takšnega navala na šole v večjih središčih, na ministrstvu ugotavljajo, da so se kandidati iz manjših krajev tokrat večinoma odločili ostati blizu doma.

Letos osnovno šolo končuje 21.305 devetošolcev, kar je 266 manj kot lani.
Letos osnovno šolo končuje 21.305 devetošolcev, kar je 266 manj kot lani. FOTO: Shutterstock

V torek se je iztekel rok za prenos prijav na drugo srednjo šolo ali v drug izobraževalni program. Za to se je odločilo 1936 kandidatov, so sporočili z ministrstva za izobraževanje. Na skupaj 25.568 razpisanih mest – njihovo število je ministrstvo nekoliko oklestilo – je tako trenutno prijavljenih 22.971 kandidatov. 

Primerjava podatkov s preteklimi leti tudi kaže, da so se prijavljeni kandidati s prijavami v večini porazdelili med posameznimi vrstami programov in med posameznimi šolami, tako da po roku za prenos prijav ne zaznavamo posebnega pritiska na posamezne programe ali šole. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje

Na programe nižjega poklicnega izobraževanja se je prijavilo 745 kandidatov, na programe srednjega poklicnega izobraževanja 4721 kandidatov, od tega se jih je 194 odločilo za vajeniško obliko izobraževanja, na programe srednjega strokovnega izobraževanja 9808 kandidatov in na gimnazijske programe 7697 kandidatov. Na programe splošne gimnazije se je prijavilo 5938 kandidatov, na strokovne gimnazije pa se je prijavilo 1759 kandidatov, so na ministrstvu postregli s podatki. 

V primerjavi z lanskim letom se je nekoliko zvišal delež tistih, ki želijo na programe nižjega ali srednjega poklicnega izobraževanja, znižal pa delež tistih, ki želijo na gimnazijske programe in programe srednjega strokovnega izobraževanja. "Deleža prijavljenih v gimnazijske programe in v programe srednjega strokovnega izobraževanja sta se v primerjavi s preteklimi leti zmanjšala, na račun tega pa se je nekoliko povečal delež prijavljenih v programe srednjega poklicnega izobraževanja, kar pomeni, da so se kandidati letos tudi ustrezneje prijavljali v različne programe glede na svojo učno uspešnost," ugotavljajo na ministrstvu, kjer v primerjavi s prejšnjimi leti ne zaznavajo posebnega pritiska na posamezne programe ali šole. 

Letos ni takšnega navala na šole v večjih mestnih središčih kot lani.
Letos ni takšnega navala na šole v večjih mestnih središčih kot lani. FOTO: Shutterstock

Raje doma kot večjih mestih

Eden izmed razlogov se skriva tudi v dejstvu, da se je letos več kandidatov iz manjših krajev odločilo ostati blizu doma. "V zadnjih letih smo zaznali, da se veliko kandidatov iz manjših krajev ali krajev, ki so blizu večjih središč, odloča za vpis v šole v večjih središčih, tega pa letos ne zaznavamo tako množično, saj so kandidati v večini primerov ostali v svojem lokalnem okolju," so sporočili z ministrstva. 

Dodali so, da vsako leto razpišejo od 4000 do 5000 prostih mest več, kot je kandidatov vpisne generacije. Ob tem upoštevajo tudi, da je v posameznih pokrajinah razpisanih več mest, kot je kandidatov vpisne generacije te pokrajine. Razpis prav tako sledi zanimanjem kandidatov, kar pomeni, da je največ mest na najbolj zaželenih programih. 

"Na državnem nivoju je dovolj zagotovljenih prostih vpisnih mest. Veliko šolam ob koncu izvedbe prijavno-vpisnega postopka za vpis novincev ostajajo prosta mesta, in to na vseh vrstah programov, tudi gimnazijskih," so poudarili. Vendar pa so razlike med šolami velike. Medtem ko se nekatere trudijo privabiti kandidate, druge pokajo po šivih. 

"Če ima šola prostorske in kadrovske pogoje in če je velik interes za vpis, poskušamo skupaj s šolami poiskati rešitve v smeri razpisa novega izobraževalnega programa na šoli ali povečanja obsega prvotno razpisanih mest v programih, ki se na šoli že izvajajo, tako da se razpiše dodatni oddelek," so ob tem pojasnili na ministrstvu. Če šola tega ne more izpolniti, dovolijo večje število dijakov v oddelkih. Na ta način bodo letos zagotovili dodatnih 400 do 500 mest. 

"Zato lahko že sedaj povemo, da trenutno stanje prijavljenih na nekaterih programih, ki je morda malenkost višje, kot je število razpisanih mest, še ne pomeni, da bi šola lahko omejila vpis, pač pa se bo morda tudi odločila, da bo sprejela vse prijavljene kandidate, saj ne predvideva ponavljavcev ali vsaj ne veliko, zato lahko na račun teh mest sprejme kakšnega novinca več. To velja še posebej za kar nekaj šol v Osrednjeslovenski regiji," so potolažili tiste, ki trepetajo, ali bodo sprejeti na želeno šolo. 

  • 9
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (6)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

BroNo1
25. 04. 2024 15.50
+2
In šolstvo bi se moralo prilagodit dogodkom. Samo poglejte koliko je brezdelnih fakultativno izobraženih ljudi. Večina študira v nedogled samo zato, da ni treba delat. Poklici pa izumirajo….
BroNo1
25. 04. 2024 15.49
+3
Naše šolstvo je v riti. Tolk balasta, ki ga mora sprocesirat vsak otrok ni nikjer na svetu.
Omas1313
25. 04. 2024 15.28
+1
Škoda časa…
lilihip
25. 04. 2024 15.21
+4
gredo na gimnazijo, po končani gimnazijo falirajo fax in so brez polica
rotka2
25. 04. 2024 15.32
+2
mogoče nekateri, drugi pa gredo na poklicne šole, potlej pa se ne morejo vpisati v željene fakse in je zopet problem... ne obstaja univerzalna pot , ki deluje za vse...
periot22
25. 04. 2024 15.07
+3
Ustvarjenje novih meglomešarjev v javni upravi kar poseduje gimnazija!