'Vsak voznik mora razčistiti tudi pri sebi, zakaj bo vozil trezen'

Grozljivi posnetki posledic nedavne prometne nesreče na ljubljanski vzhodni obvoznici, ko se je 86-letni voznik ustavil na odstavnem pasu, obrnil in zapeljal v nasprotno smer. Življenje sta takrat izgubili dve osebi.

Ob tem pa tudi zaušnica Evropske komisije. Ko varnost merimo z vatlom števila nesreč s smrtnim izidom, so obeti klavrni. Lani smo izmed vseh članic Evropske unije sorazmerno najbolj nazadovali. Zabeležili smo 43-odstotni porast oziroma 54 mrtvih v prometu na milijon prebivalcev, kar nas iz družbe Avstrije in Italije spet pomika proti vzhodu.

Vendar pa nespametnosti ne manjka le pri voznikih avtomobilov, čigar največji razvadi sta še vedno hitrost in žlahtna kapljica. Z vračanjem življenja na mestne ulice raste tudi pritisk na urgence in travmatološke ambulante. Med kolesarje in rekreativce so se namreč pomešali še vozniki e-skirojev. Tudi ti si namreč prometna pravila pogosto razlagajo po svoje, število nesreč med njimi pa je od lani do letos naraslo za 300 odstotkov.

"Kolesarjem in e-skirojem so namenjene kolesarske steze," poudarja direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar. 70 kilogramov težak voznik skiroja lahko v trku ob hitrosti 30 kilometrov na uro utrpi naletno silo 700 kilogramov.

Pri hitrostih okoli 50 kilometrov na uro pa že skoraj dve toni. S hitrostmi, ki krepko presegajo omejitev 25 kilometrov na uro, pa skiroji brzijo tudi čez prehode za pešce. "Če smo s kolesom ali e-skirojem, moramo sestopiti z vozila in iti ob njem peš," pravi Hribar.

Leta 2016 smo dosegli mejnik manj kot 100 smrtnih izidov. V prvem covidnem letu – letu 2020 – pa smo imeli zaradi zmanjšanega obsega prometa najmanj smrtnih nesreč po letu 1954. Asfalt je namreč vzel 79 življenj.

A v odprto družbo smo se vrnili s polno hitrostjo, saj smo lani in letos to številko dosegli že konec oktobra, do konca leta pa smo segli do 115. Letos je od prvega januarja do prvega novembra na cestah ugasnilo že 82 življenj. Obraz jim dajejo svojci in prijatelji preminulih, združeni v Zavodu Varna pot. "Odložiti svoj ego na stran. Se usesti v avto z zavedanjem, da je to ena velika odgovornost. Poskrbeti za svojo varnost, ker tako poskrbimo tudi za varnost drugih," pravi moderatorka Zavoda Varna pot Neja Ferkov.

Poleg krajših dni, ugašanja razsvetljave na posameznih odsekih avtocest in zimskih voznih razmer pa je naslednje dni na obzorju še martinovo.

Pri alkoholu gre za širši problem, ne le za težavo v prometu

O črni statistiki in varnosti na slovenskih cestah smo se v oddaji 24UR ZVEČER pogovarjali z Erikom Logarjem z AMZS in Ivanom Kapunom, vodjo sektorja prometne policije, ki pred martinovim začenja akcijo Slovenija piha 0.0.

Nekateri statistični podatki kar zapečejo. Prometna policija je zaradi alkohola na cesti pobrala že 7000 vozniških izpitov, 16 ljudi pa je zaradi alkohola na cesti umrlo. Zdravstveni minister pravi, da ima Slovenija problem z alkoholom. Podobno tudi Kapun, da stanje na področju vožnje pod vplivom alkohola ni rožnato. Če pa temu dodamo še kršitve javnega reda in miru, nasilje v družini, kjer je prav tako med 13 in 15 odstotki kršiteljev pod vplivom alkohola, so to številke, ki nas morajo zares skrbeti. 

Tudi sporočilo akcije, ki bo potekala prihodnji teden, je širše. "Alkohol predstavlja neko opojno sredstvo, legalno drogo, ki vpliva na zdravje ljudi, prav tako pa tudi na odnose med ljudmi. Zaradi tega svetijo alarmi – družba se mora odločno postaviti proti alkoholu in mu reči ne," je jasen Kapun.

Da gre pri alkoholu za širši problem, ne le za težavo v prometu, se strinja tudi Logar. Ali pri mladih na "pravilnejšo" vožnjo vplivajo tudi rigorozni ukrepi za voznike začetnike? "Pri mladih bi si upal trditi, da k večjemu zavedanju nevarnosti vpliva alkohola na vožnjo vpliva predvsem izobraževanje," meni sogovornik, ki pravi, da usposabljanja za voznike začetnike potekajo že 11 let. "Prepričan sem, da mladi prek vseh teh delavnic dobijo vpogled, zakaj alkohol ne sodi za volan. S tem bi morali nadaljevati, morda začeti izobraževati tudi ostale starostne skupine in jih seznanjati, kako se je treba obnašati v prometu. Le tako bomo prišli do bolj vzpodbudnih številk," pravi.

'Po toči zvoniti je prepozno'

Ob tem meni, da je k trenutni črni statistiki na cestah pripomoglo tudi dvoletno zaprtje v času covida-19. "Zdaj se nam vedno nekam mudi. Vsi skupaj moramo začeti razmišljati, kako se izboljšati. Najprej pa seveda vsak pri sebi. Spremeniti moramo našo mentaliteto in se zavedati, kakšne so lahko posledice," je jasen. Po toči zvoniti je namreč prepozno: "Tisti, ki se soočajo z nesrečo, ki je bila posledica alkohola, drugače razmišljajo. A ko pride do nesreče, se je prepozno spraševati, kaj bi lahko storili drugače."

Najpomembnejše se mu tako zdi prav izobraževanje. "Vsak voznik pa mora tudi pri sebi razčistiti, zakaj bo vozil trezen – ne zaradi Policije ali morebitne kazni, temveč zaradi sebe," pravi.

Pomen delujočega sistema pa je poudaril Kapun. "Pomembno je, da na tem področju vsak, ki je postavljen na določeno mesto v sistemu, svoje delo tudi opravi. Za vsem tem stoji sistem, ki mora delovati kot celota." Težave lahko nastanejo, če kateri od teh delov ne deluje tako, kot bi moral. 

Odziv na obnovitvene tečaje dober, a prispevati bi morala tudi država

Zadnji dogodki na slovenskih cestah sicer opozarjajo, da je treba več pozornosti nameniti starejšim voznikom. Zdravniki opozarjajo, da so njihovi refleksi in misli počasnejše. Kakšen je odziv na obnovitvene tečaje? "Odziv je zelo dober, vendar pa smo omejeni, koliko ljudi lahko sprejmemo," odgovarja Logar. V sodelovanju z zavarovalnico Triglav potekajo tudi osvežitvene vožnje, kjer je bilo po njegovih besedah letos skoraj 2000 udeležencev, starejših od 60 let. "To je pokazatelj, da si starejši želijo obnavljati svoje znanje," pravi.

Bi pa morala tu pristopiti tudi država, meni. "Ta bi lahko pomagala pokriti strošek izobraževanja, ki si ga starostniki z nizkimi pokojninami težko sami privoščijo. Po drugi strani pa bi bilo z vsako nesrečo manj tudi manj odhodkov za zdravstvo," poudarja. Po njegovem mnenju bi tako z vložkom v preventivo razbremenili tudi stroške zdravljenja in čakalne vrste. 

 A ob že zdaj slabem pogledu na število nesreč, tudi tistih s smrtnim izidom, skrbi vzbujajo tudi načrtovane redukcije na nekaterih odsekih avtocest. Prihaja pa tudi zima, drugačne razmere na cesti. "Obstajajo zagovorniki obojega. Tisti, ki zagovarjajo ugašanje luči, pravijo, da so vozniki na temnejših cestah počasnejši, na bolj osvetljenih pa hitrejši," pravi Kapun, ki dodaja, da je trenutno več zagovornikov, ki imajo raje osvetljene ceste.

Poudarja sicer, da na avtocestah to ni takšna težava, a da se boji, kaj bi se lahko zgodilo, če bo šla kriza tako daleč, da bi se luči začele ugašati tudi na mestnih ulicah. "Tam so tudi pešci, kolesarji, e-skiroji, torej šibkejši udeleženci, ki pa so veliko bolj varni, če je cesta osvetljena," še izpostavlja sogovornik.