Vsak zemljan lahko reši življenje

Danes obeležujemo Svetovni dan oživljanja, ki v Sloveniji letos poteka pod geslom Slovenija oživlja, kjer pobudniki akcije, Zveza študentov medicine Slovenije skupaj s Slovenskim reanimacijskim svetom in Rdečim križem, ozaveščajo ljudi o pomembnosti pravočasnega opažanja srčnega zastoja in nudenja prve pomoči oz. pravilnega ukrepanja ob srčnem zastoju. Zaradi trenutne epidemiološke situacije bodo aktivnosti ob današnjem dnevu izvedene virtualno, kar pomeni, da bodo preko družbenih omrežij opozarjali o pomenu oživljanja in v živo prikazovali postopke reanimacije.

Pri Zvezi študentov opozarjajo, da bo letošnja akcija potekala v znamenju pandemije covida-19, saj je virus nekoliko spremenil priporočila za oživljanje, "saj na žalost že opažamo, da se v času epidemije vedno manj ljudi odloči pristopiti in pomagati v primeru srčnega zastoja, kar je vidno v padcu števila preživelih po srčnem zastoju". Slovenski reanimacijski svet je tako pripravil priporočila za oživljanje v primeru, ko sumimo, da je bolnik okužen z novim koronavirusom. Opozarjajo, da je v trenutnih razmerah potrebna posebna pozornost in je odločitev vsakega posameznika povsem prostovoljna, ali bo pristopila k oživljanju, saj med postopkom obstaja velika možnost prenosa morebitne okužbe z virusom SARS-CoV2.

Najpogosteje srce izda moške

Srčni zastoj pomeni nenadno prenehanje pravilnega krčenja srčne mišice, saj srce preneha črpati kri po telesu, zaradi česar se prekine stalen dotok kisika in hranil do celic. Večina srčnih zastojev se zgodi v domačem okolju ali med znanci, opozarjajo pri Rdečem križu Slovenije. Najpogostejši vzrok smrti v razvitih državah je prav zastoj srca, ki se zgodi zunaj bolnišničnega okolja in zastoj preživi le vsaki deseti bolnik. Pravočasno ukrepanje očividcev, bližnjih, ki bi takoj pričeli s temeljnim postopkom oživljanja (TPO), še preden na kraj prispejo reševalci, bi lahko rešili dva do štirikrat več življenj, saj že v treh do petih minutah po srčnem zastoju pričnejo odmirati možganske celice, na prihod reševalnega vozila pa je običajno treba čakati nekoliko več časa.

Študije kažejo, da med procesom oživljanja 40 odstotkom ljudem srce začne spontano biti nazaj, 10 odstotkov oseb v Evropi pa do odpusta iz bolnišnice srčni zastoj preživi ob predpostavki, da se je oživljanje izvajalo. V Sloveniji srčni zastoj doživi od 70 do 85 oseb na 100.000 prebivalcev, kar predstavlja od 1400 do 1700 oseb na leto. 8,5 odstotka vseh smrti letno predstavlja srčni zastoj zunaj bolnišnice, njegova pojavnost doma je 60- do 70-odstotna. Bolezni srca in ožilja so najpogostejši vzrok smrti med moškimi, pri ženskah pa so na drugem mestu, takoj za rakavimi boleznimi. Vzroki srčnega zastoja so lahko primarni, ko gre za bolezni srca ali sekundarni, kjer gre za moteno delovanje srca, zaradi drugih bolezni. Najpogostejši vzrok je primarni, kjer gre pri odraslih, ki so stari več kot 35 let za koronarno bolezen srca, pri mlajših od 35 let pa je vzrok prirojena napaka v zgradbi srčne mišice. Sekundarni srčni zastoj je lahko posledica zadušitve, utopitve, hudih poškodb prsnega koša ob nesreči, hudih krvavitev ipd. Glede na možnost odprave osnovnega vzroka je tudi možnost preživetja lahko zelo različna, prav tako je ta odvisna od starostne skupine.

Slovenske pesmi, ki lahko rešijo življenje

Letošnji moto svetovnega dne pa je 'Moja pesem lahko reši življenje' ('My Song Can Save Lives'), zato so k sodelovanju povabili tudi slovenske glasbene ustvarjalce in pripravili seznam slovenskih pesmi, ki imajo pravilen ritem za oživljanje, kar je od 100 do 120 udarcev na minuto. Tako lahko oživljate na pesmi: A veš (Alya), Gorska roža (Andrej Šifrer), Odpelji me (Bepop), Mi gremo pa na morje (Čuki), Dober dan življenje (Ditka), Ubila si del mene (Game Over), Macho (Helena Blagne), Ona sanja o Ljubljani (Jan Plestenjak), Tri prste tekile (Kingston), Spet te slišim (Lamai), Naj sije v očeh (Muff), Svet je tvoj (Nina Pušlar in Zlatko), Ne gane me (Werner), Na soncu (Siddharta), Voda (Dan D), Oblak za dva (Tabu), Z Goričkega v Piran (Vlado Kreslin), V Ljubljano (Marjana Deržaj) in mnoge druge. 

"Zelo pogosto priče srčnega zastoja ne ukrepajo, saj se bojijo, da bodo v neznani situaciji ukrepali nepravilno in stanje poslabšali. V takih trenutkih je lahko v veliko pomoč pesem najljubšega izvajalca, ki bi ljudem dala pravi ritem izvajanja stisov prsnega koša, hkrati pa bi predstavljala znano oporo v izjemno stresni situaciji," na pomen oživljanja opozarja Zveza študentov.