Vsaka peta 'pade po stopnicah'

Pravi kok močna da je, pa še zmer jamra, kakšnga deca mora prenašat...Na vsakmu koraku, v vsakem stavku izraža svojo nemoč.

Kaj bomo zdej njen reševali ? Sama naj ga reši saj se hvali koliko je naredila zanj ... Sama si je kriva, da ima to, ker je z njim... Ni to logicno al pateticno?

rokca- dej spel se s tega komentiranja k si ena žleht baba, se te ne bi dotaknu niti z izoliranimi klešči.

rokca ne dramatiziraj nam o tvojih težavah, osredotoči se zgolj na temo. Vak izmed nas ima najbrš določene travme, ki je sposoben zadržati zase.

rokca: ja pojdita oba na Center za socialno delo, razložita situacijo, vama bojo pomagal. Takšna nevzdržna situacija , kot jo imate vi doma, ni zdrava! Ni zdrava zate, za partnerja niti za otroke. Potegnita neke konstruktivne odločitve, razidita se, karkoli drugega. Samo ne vztrajat v zvezi, ki te ne osrečuje. Da se ne boš v jeseni življenja spominjala samo prepirov, kregarije, frustracij, trpljenja. Življenje ni namenjeno trpljenju!

Če so vsaki peti stopnice težek problem, kako take pridejo recimo skozi izpit za avto ?

rokca. Ne želim obsojati, toda svetujem ti, da si poiščeš tudi ti strokovno pomoč, ker imaš tudi ti očitno čustvene težava za katere pa ni kriv zgolj tvoj partner. Je pa res kar so predhodniki pred mano povedali. O tem pritajenem ženskem nasilju, ko se ženska skriva za vlogo žrtve in "udari" iza hrbta, o tem se pa nikoli ne govori. Tudi o tem bi morali govoriti, če želimo najti rešitev in pokazati, da ni rešitev zgolj v tem, da žensko predstavljamo kot žrtev.

Rokca , ti si obična K S A N T I P A !!! Zato pa - vsaka peta pade po stopnicah. Sram te bodi ,da si ženska .Rajši sem sam celo življenje,kot pa imam takšno žensko. FUJ te bilo

tomazzz Ja, bi blo treba slišat drugo stran. Zakaj recimo ob sedanji njegovi bolezni nima pogojev (dovolj delovne dobe) za invalidsko upokojitev. A je mislu, da bo večno star 25 let in zdrav. Se ni prilagajal. Ni spremljal. Ni jemal nobene stvari resno. Kljub moji dobri volji, mojim nasvetom. A zdaj je pa nemočen. Naj mu pomagam. MU NI POMOČI. Je ostal tam nekje v preteklosti. Še v dobrih socialističnih časih. In ne gledam ga zgolj in samo zaradi otrok. Je tud bolan. Včasih razmišljam, da če bi rabil iti v dom, če bi postal slučajno nepokreten, in ga ne bi mogla doma negovati, s čim bi potem živela. Je tko k z Vilijem, s to razliko, da Vili bo nekoč imel penzijo, moj pa NIKOLI. Mogoče če bo doživel, državno, ob pogoju, da se razideva, pa še takrat bi bila dolžna zanj plačevati preživnino. Tako zapleteno razmerje kot je najino jaz še nisem srečala, pa sem preštudirala ničkoliko zakonodaje. Ja bi se dale nekatere stvari uredit, če bi on te stvari razumel dobronamerno. PA JIH SPET NE RAZUME. Misli, da mu hočem škodovati, čeprav je prav nasprotno. Vsi ki me poznajo, pravijo, kako se morem ob vsem dreku, ki sem ga že preživela in ki me še čaka, kako se sploh morem od srca nasmejati. Cel roman bi lahko napisala , saj ni res pa je. Če bi meni ali pa vam kdo toliko pomagal, kot sem jaz njemu, moralno in finančno, bi bil danes predsednik. Vse moje ambicije so zaradi njegovega nerazumevanja, nesodelovanja, odmaknjene v neko nedoločeno prihodnost. A jaz pa ne smem imeti ciljev. Lastnih. Ker če bi sodeloval in ne TEKMOVAL z mano, bi lahko ob moji volji vse teklo vzporedno. In ker se je odločil za tekmo, ki sem jo seveda, kot je v moji naravi vzela resno, je bil spet PORAŽEN. On skupnosti nikoli ni razumel kot partnerstvo, pač pa kot RIVALSTVO. Zaradi njegovih tako izkrivljenih pogledov na skupnost sem preigravala tudi možnost, da je to posledica dogodkov iz njegove mladosti, ločitve, nepravilne vzgoje. In zato sem še toliko bolj pozorna na to, kako vzgajam svoje otroke. In jaz se NIKOLI ne prepiram. Pri nas ni vpitja. Poskus njegove fizične nadvlade pa sem že v kali zatrla. Ali pa je mogoče to razlog za frustracije.

Rokca, sama si povedala zakaj se dogajajo take svinjarije v izven/zakonski zvezi. Zaradi odvisnosti enega partnerja od drugega in posledičnega izkoriščanja njegove nemoči. V tvojem primeru bi MORALI slišati še drugo stran. A, zaradi otrok bi ga pa imela??? Men tule malo smrdi vse skupi. pa še nekaj Rokca! Pomagaj partnerju da si lahko sam pomaga! Sicer ne vem kako se bo vse skupaj končalo. Priznajmo si, da za prepir sta vedno kriva dva! Če bi bil sam/a, prepira ne bi bilo! Mislim pa da je na splošno glavni problem nasilja v družini ekonomska odvisnost med partnerjema. Če tega ne bi bilo, bi se eden od njiju po hitrem postopku in z veseljem popokal stvari in začel novo življenje drugje. Lp vsem ki to berete in preden se začnete prepirat: 3x premislite, 2x se vživite v kožo partnerja in mu/ji 1x ODKRITO povej kaj te moti. PUSTI PARTNERJU DO BESEDE, da pove kako on/ona vidi problem, nakar skupaj konstruktivno poiščita rešitev.

Rokca, sama si povedala zakaj se dogajajo take svinjarije v izven/zakonski zvezi. Zaradi odvisnosti enega partnerja od drugega in posledičnega izkoriščanja njegove nemoči. V tvojem primeru bi MORALI slišati še drugo stran. A, zaradi otrok bi ga pa imela??? Men tule malo smrdi vse skupi

rokca - glede na tvojo samonamišljeno superiornost, bi bilo zate, predvsem pa za tvojega moškega bolje, da bi se umetno oplodila, če si že hotela otroke ali pa ves moški svet pa pri miru pustila in šla v klošter. Za padce po stopnicah pa je vedno najti motiv tudi pri nedolžni ženski, ni ga le v primeru motene osebnosti moškega.

jaka37 Tiste ženske, ki za to, da poznajo svoje pravice, rabijo ne vem kakšne organizacije, feministična društva in kaj vem kaj še vse, so res reve. A brez tega pa ne vedo, kaj so njihove pravice. A jim morajo drugi povedat. Ko je men dedec reku, da je treba cunje oprat, sem mu rekla, da na pralnem stroju ne piše, da je le za žensko uporabo in da lahko da cunje prat, kadar se mu bo zdelo, da je to treba storiti. Al pa da je treba prah pobrisat. Pobriši ga, pa konc besed. Jaz mu še nikdar nisem rekla, da je plina zmanjkal. Odšraufam bombo, jo nesem do petrola, prinesem domov, montiram nazaj in kuham dalje. Ko se je wc kotliček pokvaril, sem kupila novga, starga odšraufala, zvrtala nove luknje, montirala novga pa basta. A moram zarad takih stvari sestank sklicat slučajno. Naredi, popravi pa fertig. Al pa pokliči mojstra. Je to mar treba nevem kakšno soglasje. Predvsem ženskam manjka samostojnosti. In otroke učim prav tako samostojnosti. Ne javkaj, ne iskati krivin, primi, naredi , nauči se. Če se zatakne, poišči pomoč, Pridi k meni, ti bom pomagala. Ne kaznovala, pač pa pomagala. Ko so bili otroci manjši, sem bila menda edina mama, ki je z njimi igrala košarko, nogomet, badminton, tenis, se sankala, delala snežake. Otroci so bili tako ponosni. Stari pa je rekel, če me ni sram, da se mi vsi smejijo. Sem rekla, da mi to ni še nihče rekel, razen njega. Sedaj,k ko so otroci večji, oni še vedno igrajo nogomet, pa ostale stvari, le dali so mi vedeti, da raje vidijo. če nisem tako aktivna pri tem. Odraščanje pač. In to spoštujem. Zato pa nimajo nič proti, da zvečer doma špilamo šah. Al pa se gremo kakšne druge družabne igre. In kolikokrat mi sami od sebe rečejo, da so srečni, ker imajo tako mamo.

jaka37- pri tej temi ,pa se popolnoma strinjam s tabo.

hhelena, matizzz Ne vstrajam jaz v zvezi, pač pa ON in njega bi morali vprašati zakaj, če sem poštena, zato, ker je odvisen. Na vseh področjih. In zakaj ga jaz ne sunem. Zaradi otrok. Oni imajo popolno zaščito z moje strani, se ne bojim, da bi jih fizično ali psihično maltretiral. Namreč otroci rabijo čas, da spoznajo, da je z njim nekaj narobe. Nočem da bi bili otroci žrtev manipulacije, da bi se zaradi mene (na mojo iniciativo) odvrnili od njega. Ko bodo dovolj zreli in znali sami presoditi (in starejši je že) da ni vreden, tedaj ne bo niti meni problem, da ga sunem. Kot sem že rekla, najmlajši še ne razume kaj se dogaja. Ga ima še vedno rad, je nanj nekako navezan. Za otrokovo dobro gre. Jaz sem v drugem planu. Vem, ker mi otroci večkrat povedo, da so veseli, ker smo družina. Da imajo oba. Saj pravim, starejši že večkrat reče, da sem neumna. On je že dozorel in pravi, da nikoli ne bo tak kot oče. Če naj bi se otroci učili iz zgleda staršev, potem se pri nas učijo, kakšen ne smeš biti oziroma ni dobro da si tak. In da otrok dozori, so potrebna leta. In ta leta sem vzela v zakup. Nedavno je moj gospod nekaj jamral nad odnosom med njim in otroci. Rekla sem mu samo, da naj najprej razišče sebe, njegov odnos do vsega, ne pa da vedno išče krivdo v okolici, pri drugih. Pa je zaključil, da je z njim vse OK. In na ta način je razkorak med njim in otroci še malce večji. Ker je očitno z nami, ki se odlično štekamo, si zaupamo, sodelujemo, si pomagamo, se poslušamo, nekaj narobe. Sem tud že ugotovila, da moj mož sicer pride do pravih spoznanj, ampak zato on potrebuje leta in leta, medtem pa čas beži in za nazaj ne moreš kaj veliko popravljati. Žal.

jaka37. vidim da se spoznaš na to problematiko s strokovnega vidika in točno to sem iskal s čimer bi si razlagal današnje stanje v družbi, tj.: da postajamo vse bolj feminizirana družba. yap

rokca, pa si kdaj razmišljala, da ravno zaradi takšnega neumnega ženskega početja s katerim se ti sedaj hvališ, mnogo žensk doživi nasilje. Naj že na začetku povem, da je popolnoma nesprejemljivo, da moški pretepa žensko ali pa jo drugače maltretira. Jasno, velja tudi obratno. Ampak tvoj zadnji del prvega posta je pa katastrofa. Si navadna izkoriščevalka, ki samo prosi, da tudi sama "pade" po stopnicah in gre za čisto provokacijo. Osebno sem prepričan, da je ta zadeva z vsaka 5 pade po stopnicah močno pretirana. Zavedam se, da je nasilja mnogo, preveč, mnogo preveč. Toda ker se s to problematiko tudi delno poklicno ukvarjam vem, da je pogosto krivda tudi na ženski strani. Žal se na ta način, ko žensko apriori obravnavamo kot žrtev, ne bo nič rešilo (če sploh imamo interes, da se kaj reši). Danes ženske uživate mnogo privilegijev, sprejemajo se zakoni, ki v marsičem priviligirajo žensko in jo ščitijo,kar niti ni tako narobe. Toda družba se vse bolj feminizira, ženskam je vedno več dovoljeno, mediji nas bombardirajo s tem kako je ženska sposobna, boljša in kako prevzema vsa področja moškemu. Potem imamo nešteto organizacij, društev, skupin, podjetij, ki skrbijo za ženske in njihovo (vašo) "integracijo". Pogosto se zdi, da mnogo žensk izpostavi "izkoriščanje" in nasilje zgolj za dosego lastnega cilja. Jasen primer so centri za socialno delo, ločitveni postopki itd. kjer je jasno, da ženske ne izbirate sredstev za dosego cilja. Moški so vedno bolj potisnjeni v nekakšen kot in jasno je, da v takšnem položaju človek nagonsko poseže po najmočnejšem "orožju". Moški žal po uporabi fizične sile. Če se pogleda psihološki profil tipičnega nasilneža (nad žensko) ali celo šekaj hujšega (primer Plut), je jasno, da takšen človek najpogosteje že od malih nog goji odpor, zamero, celo sovraštvo in manjvrednostni kompleks do ženske. To zatre z nasiljem, saj tako doživi tisto osebno zadovoljstvo in občutek "superiornosti" Še enkrat naj povem, da je prav, da se ne pusti nasilja nad nikomer in da če ga ženska resnično doživlja, da o tem spregovori takoj. Ženske danes vedno bolj postajate podobne moškim. Zanimiva je bila reportaža nemške TV RTL, ki je pred nedavnim postregla s presenetljivimi a realnimi podatki, da je med mladimi v drastičnem vzponu nasilje, ki ga povzročajo mlada dekleta (63%, jih je priznalo, da so uporabile fizično ali psihično silo zoper človeka). Po drugi strani še enkrat maj povem, da je v preveč feminizirani družbi največja napaka žensk ta, kako postati enaka in potem boljša kot moški. Namesto, da bi ženska poudarila svojo ženstvenost. Prav tako me motijo nekateri izgovori, ko ženska reče da je partner nasilen, na začetku pa je bil najbolj ljubeč človek. Tako teorijo je težko kupiti, dopuščam možnost, da so takšni moški, a da je skoraj vsak tretji takšen, pač ne bo zdržalo. Če postane nasilen kasneje, je potrebno ugotoviti zakaj. Morda so razlogi napisani nekaj vrtic prej. Ne moremo in ne smemo kar kupiti ideje, da je ženska vedno žrtev. Ker ni, kar je pred nekaj časa v neki TV oddaji jasno povedal tudi predstavnik policije, ki je sicer povedal, da v domačem nasilju še vedno prevladujejo kot nasilneži moški, toda statistika je pogosto izkrivljena. Saj je nekako normalno, da bo ženska tista, ki prej pokliče policijo in prijavi (še vedno sicer prepozno), ne pa moški, ki so pogosto spravocirani in tudi izsiljevani s strani žensk. Nekako si ne predstavljam, da bi moški klical policijo, češ žena me pretepa ali pa izsiljuje. Še vedno je tukaj tisti "mačo" faktor, ki ne dopusti moškemu, da bi izpadel žrtev ali slabič, ki ga ženska maltretira. Torej, policijski predstavnik je jasno tudi povedal "Danes se je pogosto treba vprašati, kdo je v resnici žrtev..." Dovolj zgovorno. Bojim se, da bo nasilja samo še več, če se tudi ženske ne boste spremenile, postale bolj odgovorne, do sebe,

rokca: OK, vse lepo in prov da si močna itd. Sj ne da bi podpiru tvojga moža, sam povej mi v čem je pol smisu vaine zveze? Nisi dobro odgovorila na vprašanje hhelene.si. rekla si da ga TI ne siliš v zvezo.. torej sam hoče, ampak mene zanima tvoje stališče, zakaj si pol ti z njim če ti je odveč? bedno a?

Bravo rokca ... moja mami zov tega ni znala nardit pa je zalostn koncala. Pocivi u miru

Rokca: zakaj pa sploh gledas takega dedca pa se rabis ga sploh ne? Jaz bi taki nekoristni in moteči zadevi pokazala vrata.