Vsaka šesta starejša oseba je tarča ene od oblik nasilja

Minister za solidarno prihodnost je Simon Maljevac je v poslanici ob mednarodnem dnevu spomnil, da so se v socialno-varstvenih zavodih v minulem letu zgodili primeri fizičnega in psihičnega nasilja, zaradi katerih je bilo treba takoj in učinkovito ukrepati. "Odzvali smo hitro in odločno, poskrbeli za zaščito žrtev in zadeve predali pristojnim organom," je spomnil.

Ob tem kot ključno vidi, da so ministrstvo in predstavniki strokovnih organizacij oblikovali posebno delovno skupino za organiziran boj proti nasilju nad starejšimi. Pripravila je enoten nabor ukrepov in protokolov za preprečevanje nasilja nad starejšimi in za ukrepanje v primeru nasilja. "Vsako nasilje ostro obsojam, zato naša odgovornost ostaja predvsem v njegovem preprečevanju," je poudaril.

Kot je zagotovil, v aktualni vladi razumejo pomen, ki jo ima krepitev javnih storitev. Zagotavljajo namreč splošno dostopnost za vse ne glede na okoliščine, iz katerih posameznik prihaja.

"Kakršna koli oblika nasilja je dejanje, ki nas lahko prestraši, prizadene in poniža," pa je opomnila predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Zdenka Jan. Po njenem mnenju je pomembno, da se nanj odzovemo, ga prepoznamo, preprečujemo, obsodimo in nanj ustrezno reagiramo. Starejši imajo pravico do dostojanstva, varnosti in spoštovanja ne glede na svojo starost ali zdravstveno stanje. Treba je oblikovati mrežo podpore, znotraj katere lahko starejši poiščejo pomoč in zaščito v primeru nasilja ali zlorab, je prepričana.

Kot je sklenila, nasilje nad starejšimi zahteva skupno pozornost vseh in odločno ukrepanje, da bi ustvarili varno okolje. Vsak posameznik si namreč zasluži, da živi v okolju stabilnega miru in brez strahu pred nasiljem.

Srebrna nit - Združenje za dostojno starost je izpostavila oceno Svetovne zdravstvene organizacije, da je vsaka šesta starejša oseba tarča ene od oblik nasilja. V Sloveniji že več kot 145.000 prebivalk in prebivalcev nima osebnega zdravnika, med njimi pa je veliko starejših. Ti so šibek člen tako v družbi na splošno kot v zdravstvenem sistemu. Starejši se poleg tega vedno težje znajdejo v pospešeni in agresivni informatizaciji zdravstva. "Gre za digitalno nasilje nad starejšimi," so posvarili. Zavzemajo se, da bi bil tudi analogni sistem vsem dosegljiv še vsaj 20 ali 30 let.

Prav tako vidijo nasilje pri dostopu do dolgotrajne oskrbe, zlasti v domačem okolju. Čakalne dobe za mesta v domovih so nesprejemljivo dolge. Pri tem so se naslonili na podatke Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, po katerih na sprejem v domu čaka skoraj 18.800 ljudi, med njimi tudi 5000 nujnih primerov. Odločevalce pozivajo k takojšnji ureditvi kadrovskih standardov in normativov v zdravstveni negi, saj izvajalcev povsod primanjkuje.

Ne nazadnje ni dovolj razvita paliativna oskrba, občine pa storitve te oskrbe subvencionirajo zelo različno, tako da gre še za eno obliko diskriminacije starejših, so opazili.

Pri varuhu zaznavajo vse več pobud, ki se nanašajo na nasilje in nehumano ali ponižujoče ravnanje v domovih. Med njimi so tudi anonimne pobude, kar po njegovih navedbah lahko kaže na strah pred morebitnimi posledicami prijav. Hkrati zaznava nasilje svojcev nad starejšimi člani družine. To je pogosto skrito za štiri stene in ga ne prepoznajo niti starejši ali pa se ga bojijo prijaviti, ker so odvisni od svojcev.

Varuh Peter Svetina pri tem poudarja, da moramo imeti kot družba ničelno toleranco do nasilja. Glede na to poziva vse, ki opazijo ali zaznajo tovrstno nasilje, naj ga prijavijo pristojnim organom.

Novoizvoljene evropske poslance in bodočo Evropsko komisijo poziva, naj med svoje prednostne naloge uvrstijo novo strategijo EU za starejše. "Starejši ne smejo biti obravnavani kot breme v družbi, ampak so dejaven, ustvarjalen in povezan del skupnosti," so njegove besede povzeli pri Varuhu.