Vsako leto se za 2,5 odstotka poveča število bolnikov s kožnim rakom

V prvem valu epidemije covida-19 je bilo diagnosticiranih 35 odstotkov manj melanomov kot pred epidemijo in tega upada diagnoz iz leta 2020 do konca lanskega leta še nismo nadoknadili. Najpomembnejši dejavnik tveganja za pojav kožnega melanoma je izpostavljenost UV-žarkom, zato je ustrezna zaščita pred sončnimi žarki izjemno pomembna. V kampanji ozaveščanja, ki jo ob začetku poletja organizirajo v Sekciji za internistično onkologijo, bodo skušali s študenti medicine o tem ozavestiti čim širši krog ljudi.

Osnovno zdravljenje kožnega melanoma je kirurgija

Skoraj vsi slovenski bolniki z melanomom, ki jim zaradi napredovane bolezni predlagajo kirurško zdravljenje bezgavk, sistemsko zdravljenje ali obsevanje, so obravnavani na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Barbara Perić, specialistka kirurgije na OI, pove: "Kirurgi onkologi opravimo t. i. biopsijo varovalne bezgavke sočasno s ponovnim izrezom brazgotine. Tako preprečimo lokalno ponovitev bolezni ter omogočimo natančnejšo opredelitev stadija bolezni in molekularnih značilnosti tumorja. Skupno tako kar 88 odstotkov bolnikov z novoodkritim kožnim melanomom potrebuje zgolj kirurški poseg ali dva."

Kirurgija kožnega melanoma se v zadnjem desetletju znatno spreminja, izpostavi Perićeva. "V zadnjih letih pogosteje opravljamo biopsijo varovalnih bezgavk, redkeje pa izpraznitev celotne bezgavčne lože zaradi zasevkov v bezgavkah. Vzrok so spremenjena priporočila obravnave teh bolnikov ob napredku sistemskega in tarčnega zdravljenja ter imunoterapije. Kirurgija melanoma se tako razvija v smeri selektivnih, ciljanih posegov, namenjenih bolnikom s stadijem III ali IV bolezni in bo v prihodnje podobno kot radioterapija služila povečanju učinkovitosti sistemskega zdravljenja," pojasni.

Tudi predstojnica Sektorja internistične onkologije na OI Janja Ocvirk meni, da se je sistemsko zdravljenje melanoma v zadnjih letih močno spremenilo, ne samo pri napredovali bolezni, temveč tudi dopolnilno zdravljenje, pri katerem sta se uveljavila tarčno zdravljenje in imunoterapija. Ta se uveljavlja pri čedalje zgodnejših oblikah melanoma. "Omenjena zdravljenja dopolnilno preprečujejo ponovitve bolezni, pri napredovali bolezni pa močno podaljšajo življenje in pri tretjini bolnikov vodijo tudi do zazdravitve, kar so pokazala dolgoletna spremljanja. Zadnji objavljeni rezultati raziskav so nam prinesli tudi podatke o tem, kako je najbolje nizati vrste zdravljenja pri napredovali bolezni, da bo to kar najbolj učinkovito," je povedala Ocvirkova.

Sodobno zdravljenje kožnega melanoma zahteva multidisciplinarno načrtovanje izkušene skupine zdravnikov in celosten, bolniku prilagojen načrt zdravljenja. Zagotavljanje tovrstnega zdravljenja so skušali na Onkološkem inštitutu Ljubljana slovenski javnosti približati s kratkim filmom o osebni zgodbi znanega športnika Matjaža Vrhovnika.

Najpomembnejši dejavnik tveganja za pojav kožnega melanoma je izpostavljenost UV-žarkom – pomembna sta preventiva in ozaveščanje o nevarnostnih dejavnikih, izpostavlja Ocvirkova in dodaja: "Ker zbolevnost narašča za 2,5 odstotka letno, kar je največ med vsemi raki, in bi jo z ustrezno preventivo lahko zmanjšali, je še kako pomembno ozaveščanje."

V Sekciji za internistično onkologijo so organizirali kampanjo ozaveščanja, ki poteka od danes naprej in jo podpira tudi Onkološki inštitut Ljubljana. "Javnost bomo vse do sredine junija seznanjali z dejavniki tveganja za nastanek kožnega raka in izpostavili značilne znake, ki so nam lahko v pomoč pri zgodnjem prepoznavanju kožnega raka. Za ponazoritev nastanka kožnega raka smo pripravili nazoren poučen film, ki si ga bodo lahko obiskovalci s 3D-očali ali na LCD-zaslonu ob sobotah ogledali v določenih trgovskih centrih po Sloveniji. V kampanjo ozaveščanja so vključeni študenti medicine, zaključila pa se bo na plaži v Portorožu," so povedali na OI.

Urnik kampanje je objavljen na spletni strani Sekcije za internistično onkologijo.

Na Onkološkem inštitutu Ljubljana na spletni platformi onKOvid sproti spremljajo tudi vpliv epidemije covida-19 na obravnavo onkoloških bolnikov v Sloveniji. Zbrani podatki za obdobje 2020–2021 kažejo, da je prvi val epidemije povzročil največji upad novih diagnoz kožnega melanoma – v prvem valu smo diagnosticirali 35 % manj melanomov kot pred epidemijo. Upada števila diagnoz iz leta 2020 do konca lanskega leta nismo nadoknadili.