Ne glede na to, kako bodo volivci odločili, bo za državni zbor rezultat zavezujoč, kar pomeni, da ga bo moral upoštevati od prve do zadnje besede. Če pa ga ne upošteva, se je možno nanj pritožiti na ustavno sodišče.
Ustavni spor je mogoč, vendar le v primeru, če bi volivci referendumsko pobudo podprli in če zakon v celoti ne bi upošteval referendumskega izida, ampak bi namesto 10 delovnih nedelj določil kakšno več ali manj. V takšnem primeru je sodišče dolžno ukrepati. Pravni svetovalec Državnega zbora Miro Cerar pravi, da bi tak zakon v določenem delu razveljavilo ali razglasilo za neustavnega in bi se pač zadeva vrnila na začetek. In ustavno sodišče bi določilo rok, v katerem mora državni zbor neustaven zakon popraviti.
Zaplete pa se lahko tudi v primeru, če državni zbor v enem letu referendumsko odločitev o odpiralnem času prodajaln ne bi uresničil, kar se po mnenju predvsem nasprotnikov referenduma lahko zgodi zaradi parlamentarnih volitev prihodnje leto. Cerar meni, da državni zbor verjetno ne more nerazumno odlašati z uveljavitvijo referendumskega izida, tako da bi morali biti podani res izjemni razlogi, da bi lahko prišlo do te druge situacije, da bi se rok podaljševal.
In kaj bo, če državljani referendumske pobude ne bodo podprli? Zakonska podlaga ostane enaka: trgovec si šest dni v tednu razporeja obratovalni čas po mili volji, za nedeljsko delo pa potrebuje soglasje zaposlenih.
