Ko slišimo izraze, kot so kibernetska varnost, hekerski napad ali spletna zloraba, najpogosteje pomislimo na podjetja, ki jih napadejo skrivnostni hekerji iz tujine, in si rečemo, da to zares nima zveze z nami. Pa so hekerski napadi res omejeni zgolj na velika podjetja?
Spletni goljufi so iz dneva v dan uspešnejši. Povsem običajni ljudje še vedno nakazujejo denar in izgubljajo tisoče evrov. Kako prepoznati pasti in se zaščititi? Bližajo se volitve, ko bomo zasuti z različnimi informacijami, in prav je, da se znamo kritično vprašati, kaj je res in kaj morda ni. V svetu še vedno odmeva tudi primer orodja umetne inteligence Grok, ki je omogočal ustvarjanje zelo realističnih golih fotografij oseb, ki se nikoli niso slekle.
V luči aktualnega dogajanja so v oddaji Svet na Kanalu A gostili strokovnjaka za kibernetsko varnost Tadeja Hrena z Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT.
Tehnologija 'deepfake' uporablja umetno inteligenco, predvsem globoko učenje (deep learning), za ustvarjanje ali spreminjanje video ali avdio posnetkov, da bi ustvarila realistične, a ponarejene vsebine. Algoritmi analizirajo obsežne količine obstoječih podatkov (kot so slike in zvok osebe), da bi se naučili njene obrazne poteze, govorico telesa in glas. Nato lahko te naučene vzorce uporabijo za prekrivanje obraza ene osebe na drugo ali za ustvarjanje povsem novih izjav, ki jih oseba nikoli ni izrekla. Cilj je ustvariti vsebino, ki je vizualno in slušno skoraj nerazločljiva od resnične.
SI-CERT je Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost v Sloveniji. Njegova glavna naloga je zagotavljanje varnosti v slovenskem spletnem prostoru. To vključuje spremljanje in analiziranje groženj s področja kibernetske varnosti, odzivanje na incidentne dogodke (kot so hekerski napadi, zlorabe ali okužbe z zlonamerno programsko opremo), ter sodelovanje z drugimi nacionalnimi in mednarodnimi organizacijami za boj proti spletnim kriminalcem. SI-CERT prav tako skrbi za ozaveščanje javnosti o varnostnih tveganjih na spletu in nudi pomoč pri reševanju varnostnih težav.
Posledice spletnih goljufij za posameznike so lahko zelo resne in večplastne. Najbolj očitna je finančna škoda, kjer lahko žrtve izgubijo prihranke, denar na bančnih računih ali pa so prisiljene plačati odkupnino. Poleg tega lahko pride do kraje osebnih podatkov, ki se nato uporabijo za nadaljnje zlorabe, kot je prevzem identitete ali odpiranje novih računov. Emocionalne posledice so prav tako pomembne; žrtve pogosto doživljajo stres, tesnobo, občutke sramu in nemoči, kar lahko vpliva na njihovo duševno zdravje in zaupanje v druge ljudi ter tehnologijo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.