Digitalizacija prinaša veliko udobja, hkrati pa tudi nove nevarnosti, še posebej na področju kibernetske varnosti, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejala direktorica Združenja bank Slovenije (ZBS) Stanislava Zadravec Caprirolo.
Po prepričanju Zadravec Caprirolo je ozaveščanje ključna dejavnost za preprečevanje spletnih prevar. Pomembna je tudi krepitev sodelovanja med različnimi deležniki pri izmenjavi informacij.
Spletnih goljufij je po ugotovitvah Policije vedno več. Letos do 15. oktobra so prejeli okoli 2000 prijav, kar je skoraj toliko kot v celotnem lanskem letu. Pri tem je nastalo za skoraj 28 milijonov evrov materialne škode, medtem ko je ta v celotnem lanskem letu znašala 31 milijonih evrov, je predstavil David Gracer z uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi.
Tri četrtine te škode je nastalo pri fizičnih osebah, preostanek pa pri pravnih osebah.
Od leta 2020 je bilo skupno prijavljenih več kot 8000 primerov s skupno škodo, ki presega 130 milijonov evrov.
Gracer in član delovne skupine za preprečevanje prevar pri plačilih pri ZBS Aleš Ritonja sta predstavila najpogostejše oblike spletnih prevar, ki jih zaznavajo policija in banke.
Najpogostejša investicijska goljufija
Najpogostejša je t. i. investicijska goljufija, ko se posameznikom na prepričljiv način obljublja hiter in visok zaslužek z vlaganji v npr. kriptovalute. Sprva predlagajo manjše vložke, potem pa te vrednosti zvišujejo iz dneva v dan, prav tako žrtvi prikazujejo lažne podatke o tem, kako se portfelj krepi.
Zalomi pa se nato, ko želi stranka izplačati ta dobiček. Goljufi to izplačilo pogojujejo z zahtevami po dodatnih plačilih zaradi npr. davkov in carin. "Vse, kar je možno, si izmislijo, da od vas pridobijo dodaten denar," je dejal Gracer.
Goljufi pogosto zahtevajo tudi namestitev aplikacij, ki jim omogočajo oddaljen dostop do računalnika žrtve in tako še lažji in hitrejši dostop do bančnih in osebnih podatkov žrtve.
"Kadar dobite klic, da se je vaša investicija v kriptosredstva obrestovala, takoj prekinite, predvsem pa ne nameščajte ničesar na vaše mobilne naprave," je bil jasen.
Pogoste so tudi zlorabe podatkov plačilnih kartic, do katerih goljufi pridejo na različne načine. Pogost primer je, da prek aplikacije Whatsapp stopijo v stik z žrtvijo, ki nekaj prodaja prek spleta. Tej posredujejo povezavo do spletnega mesta, ki nato zahteva vnos podatkov plačilne kartice.
Kaj storiti ob sumu na prevaro?
Gracer in Ritonja sta opozorila še na ribarjenje, lažne spletne trgovine in vrivanje v poslovno komunikacijo.
"Če sumite na prevaro, obvestite banko, da lahko izvedemo vse potrebne ukrepe in poskusimo nekatera odtujena sredstva pridobiti nazaj, zablokirati je treba tudi bančne kartice," svetuje Ritonja. Priporoča tudi, da se dogodek prijavi policiji in shrani vso komunikacijo z goljufi, saj lahko služi kot dokazno gradivo.
"Držite se stran od obljub o lahkih dobičkih za nič ali malo dela, to ne obstaja, in ne nasedajte nekih zahtevam po hitrem odločanju," pa je opozoril Gracer.
Psihološki triki
Ravno tovrstne zahteve po hitrem ukrepu in podobni psihološki triki so pogosto orodje, ki jih goljufi radi uporabljajo pri svojih aktivnostih.
Čustveni sprožilci, kot so strah, pričakovanje nagrade in nujnost, namreč zavirajo racionalno razmišljanje in presojanje pri ljudeh, zaradi česar ti lažje nasedajo prevara, je pojasnila Melita Puklek Levpušček z oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Med razlogi, zakaj ljudje tako hitro nasedajo spletnim prevaram, je izpostavila željo ljudi po psihološko predvidljivem svetu.
"Zaupanje je naša temeljna potreba, avtoriteta in videz legitimnosti pa to potrebo zadovoljujejo," je pojasnila. Goljufi se zato radi izdajajo za uveljavljene banke in izkoriščajo podobe znanih strokovnjakov in vplivnežev.
Do prevar lahko prihaja tudi, ker nekateri ljudje podcenjujejo lastno ranljivost oz. so bolj impulzivni ali pa imajo nižje zmožnosti kritične presoje.
Posebej ranljiva je skupina, ki je digitalno spretna, ne pa tudi digitalno pismena. Zato je Puklek Levpušček pozvala k kontinuiranem ozaveščanju mladih o spletnih prevarah.
Vendar opismenjevanje potrošnikov ni dovolj, potrebni so sistemski ukrepi za omejevanje in naslavljanje posledic spletnih prevar, je poudarila vodja finančnih storitev na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) Tanja Piškur.
Med drugim pozivajo k vzpostavitvi enotnih centrov za prijavo spletnih zlorab in jasna definicija hude malomarnosti.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.