V prispevku pišemo, kako stisnjen zemeljski plin deluje kot pogonsko gorivo in po čem se razlikuje od utekočinjenega naftnega plina. Predstavljamo prednosti, ki jih potrošnikom nudi avto na plin, in razlike z običajnimi avtomobili. Navajamo še, kakšno vzdrževanje zahtevajo avtomobili, ki delujejo na metan, koliko je pri nas polnilnih postaj in kakšni so trendi.
Stisnjen zemeljski plin
Kratica CNG (Compressed Natural Gas) se uporablja za poimenovanje na 200 barov stisnjenega zemeljskega plina ali metana. Evropski parlament ga je v Direktivi 2014/94/EU prepoznal kot alternativno pogonsko gorivo. Omogoča cenovno ugodno mobilnost in poganja osebna, poslovna in tovorna vozila ter javni potniški promet, traktorje, viličarje ipd.
Kakšna je razlika v primerjavi z LPG-jem?
Naravnega zemeljskega plina v stisnjeni obliki ne smemo enačiti z utekočinjenim naftnim plinom s kratico LPG (Liquefied Petroleum Gas) ali t. i. avtoplinom:
- Avtoplin je stranski produkt pri predelavi surove nafte v rafinerijah ter je mešanica propana in butana, medtem ko je CNG sestavljen iz 99 % plina metana.
- Pri CNG-ju so vozila v večini primerov serijska, pri LPG-ju je večina vozil naknadno predelana.
- Izpusti CO2 so pri CNG-ju nižji kot pri LPG-ju.
5 prednosti uporabe zemeljskega plina v prometu
1. Okolju prijazno gorivo: Metan je najčistejše fosilno gorivo, izpuhi pa so brez vonja, ker je para glavni produkt izgorevanja. Vozila proizvedejo manj škodljivih emisij in ne tvorijo trdih delcev ter povzročajo manj hrupa v okolju.
2. Večja energijska vrednost: Laboratorij za toplotne batne stroje na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani je izračunal, da je energijska vrednost enega kilograma stisnjenega zemeljskega plina enaka: 1,57 litra bencinskega goriva, 1,39 litra dizelskega goriva, 1,98 litra avtoplina.
3. Nižja cena goriva: Vozilo na metan vas bo za enako vsoto denarja popeljalo bolj daleč kot ostala pogonska goriva. Poraba je manjša in je cenovno ugodnejša – to dokazuje energijska in cenovna primerjava goriv.
4. Kakovost: Vozila na stisnjen zemeljski plin so tovarniško proizvedena, imajo drugačne materiale motorja in napredne tehnične rešitve. Pri izdelavi so upoštevani visoki standardi kakovosti, ki potrošnikom zagotavljajo garancijo.
5. Hitro polnjenje: Število polnilnic CNG se povečuje, polnilnice pa omogočajo preprost samopostrežni način polnjena.
Avto na plin v primerjavi z drugimi avtomobili
1. Varnost
Avtomobil s tehnologijo CNG je enako varen kot druga vozila. Pogonski sistem je zapečaten, rezervoarji za stisnjen zemeljski plin so narejeni pod najstrožjimi varnostnimi standardi in testirani pod tlakom 600 barov ter opremljeni z varnostnim ventilom. Samodejni vžig je manj verjeten, saj ima metan zelo visoko temperaturo samovžiga (šele pri približno 600 °C).
2. Zanesljivost
Večina avtomobilov na metan ima dva rezervoarja, enega za plin in dodatnega za bencin. Bencin motor uporablja pri zagonu ob zelo nizki zunanji temperaturi ali če bi plina zmanjkalo. Zato se z dodatnim rezervoarjem poveča tudi domet prevožene poti. Je pa delovanje motorja na stisnjen zemeljski plin zanesljivo ne glede na zunanje temperature.
3. Udobje
Prednost avtomobila na plin je tišje delovanje motorja kot pri bencinskem in dizelskem, zato je izkušnja vožnje prijetnejša.
4. Polnjenje rezervoarja
Na eni od javnih polnilnih postaj je polnjenje rezervoarja prek standardiziranega priključka hitro in primerljivo s polnjenjem rezervoarja z bencinom ali dizlom. Rezervoarje na stisnjen plin je mogoče polniti tudi z biometanom, ki je proizveden iz bioplina.
5. Cena
Vozila na plin so cenovno primerljiva z vozili na dizelski pogon, so pa dražja kot vozila na bencinski pogon. Ker pa je gorivo CNG bistveno ugodnejše od visoke cene bencina in dizla ter stroški vzdrževanja niso visoki, se nakup izplača.
6. Stroški vzdrževanja
Avto na plin je po obsegu vzdrževalnih del podoben bencinskim vozilom, dodatno je treba vzdrževati le plinske napeljave. Strošek vzdrževanja je zato nekoliko višji kot pri bencinskih vozilih, a nižji kot pri dizelskih.
Polnilne postaje
Trenutno je v Sloveniji pet javnih polnilnic na stisnjen zemeljski plin: dve sta v Ljubljani, po ena pa v Celju, Mariboru in na Jesenicah. V prihodnje je pričakovano povečanje števila polnilnic skladno s sprejeto Strategijo na področju alternativnih goriv v prometu.
Lokacije polnilnic CNG si oglejte na zemljevidu, kjer so poleg trenutno delujočih polnilnic označena mesta s polnilnicami v izgradnji in lokacije predvidenih polnilnic.
Kakšne so napovedi za prihodnost?
Pri nas uporaba tehnologij na stisnjen zemeljski plin v prometu narašča, saj se uvrščajo med najčistejše tehnologije sodobnosti.
Evropska mesta zaradi poslabšanja kakovosti zraka uvajajo omejitve in omogočajo dostop na določena območja le vozilom z alternativnim pogonskim gorivom. Ta trend se bo zagotovo nadaljeval.
V tujini se v plinovodno omrežje že dodaja obnovljiv plin. Podatki kažejo, da obnovljiv plin predstavlja povprečno 17 % vsega plina, ki se uporablja kot transportno gorivo. Na vseh evropskih polnilnih postajah za plin (4120) jih več kot 25 % dobavlja biometan, so potrdili na združenju NGVA Europe. V nekaterih razvitih državah je ta odstotek izrazito visok: Švedska 94 %, Nizozemska 90 %, Norveška 63 %, Velika Britanija 67 %, Nemčija 50 %, kar je bistveno več, kot je cilj Evropske unije do leta 2030 glede deleža obnovljivih virov energije v prometu.
Tudi Slovenija bo kmalu začela dodajati biometan v obstoječe plinovodno omrežje, kar je eden izmed ciljev Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). S tem bo omogočena tudi uporaba biometana v prometu.
Zavedanje ljudi se povečuje in varovanje okolja postaja pomemben dejavnik pri nakupu avtomobila, zato je pomembno celovito informiranje o stisnjenem zemeljskem plinu.
Naročnik oglasa je GIZ DZP.