
Med državami EU so se vse članice uvrstile med države s svobodnimi mediji, razen najnovejših članic, Bolgarije in Romunije, ki sta se uvrstili v kategorijo "delno svobodni". Med novimi članicami EU se je najbolje uvrstila Estonija, ki je zbrala 16 točk, medtem ko je med najslabše ocenjenimi članicami EU Italija. Slednja se z 29 točkami uvršča na 25. mesto v EU in na 61. do 65. v svetu. Še zadnja izmed slovenskih sosed, Hrvaška, se je v svetu uvrstila na 80. do 82. mesto, spada pa v kategorijo držav z "delno svobodnimi" mediji.
Slovenski mediji načeloma uživajo svobodo tiska, a so vse glasnejša tudi opozorila o pritiskih oblasti na medije in vmešavanju v njihovo delo, ugotavlja poročilo vodilne mednarodne nevladne organizacije na področju svobode medijev Freedom House. Slovenija se sicer na lestvici 195 držav uvršča na 39. do 45. mesto in je uvrščena med države, ki imajo svobodne medije, med članicami Evropske unije pa si deli 17. do 20. mesto.
Poročilo, ki ga Freedom House izdaja že od leta 1980, točkuje svobodo medijev v državah na lestvici od 1 do 100. Ocenjuje pravno, politično in gospodarsko okolje, v katerem delujejo mediji, in manj točk, kot jih zbere država, boljše je. Slovenija je v poročilu z naslovom Svoboda tiska 2007 zbrala skupno 21 točk; pet na pravni osnovi, devet na politični in sedem na gospodarski.
Kontroverzni zakon o RTV
Kot opozarja poročilo, je svoboda tiska v Sloveniji zagotovljena z ustavo in oblasti jo v praksi načeloma izvajajo, vendar pa so vse glasnejša tudi opozorila o pritiskih oblasti na medije in vmešavanju v njihovo delo. Poročilo v tej luči še posebej izpostavlja novi zakon o RTV in ga označuje za "kontroverznega", ker skrbi za večji vpliv oblasti na delo in programske vsebine javne televizije in radia.
Prav tako poročilo opozarja, da so mediji v Sloveniji izpostavljeni posrednemu pritisku politike in gospodarstva. V nekaj primerih so predstavniki vlade odkrito kritizirali predstavnike medijev kot politično opozicijo, prav tako pa so problematični lastniški deleži, ki jih imajo v večjih slovenskih medijskih hišah podjetja v lasti države.
Poročilo je kritično tudi do slovenske delovne zakonodaje, ki ne vključuje svobodnih novinarjev, zaradi česar so bolj izpostavljeni pritiskom lastnikov medijev. Ti pa so sami pod velikim vplivom investitorjev in predstavnikov oblasti, poudarja poročilo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.