Vse manj porok

V Sloveniji se v zadnjih letih kažejo velike spremembe v oblikovanju družin; znižuje se število sklenjenih zakonskih zvez, povečuje število zunajzakonskih skupnosti, rastejo pa razveze. Z zniževanjem števila porok raste tudi povprečna starost mladoporočencev. Medtem ko je bila pred 30 leti povprečna starost ženina ob prvi poroki 25,8 leta, neveste pa 22,7, se je leta 2004 ženin prvič poročil pri 30,3 leta, nevesta pa pri 27,8 leta, je dejala svetovalka statističnega urada Darja Šter.

To pomeni, da se je povprečna starost ženina v tem obdobju zvišala za 4,5 leta, neveste za 5,1 leta. Vzrok, da se mladi odločajo za poroko v višji starosti, je zagotovo treba iskati v tem, da želijo najprej zaključiti šolo, se zaposliti, potovati in v končni fazi za družino zagotoviti tudi stanovanje, pojasnjuje Šterova.

Da se sklepanje zakonske zveze pomika v višje starostne skupine, je razvidno tudi iz števila sklenjenih zakonskih zvez na tisoč prebivalcev po starostnih skupinah ženina in neveste. Pred tremi desetletji se je kar 96 ženinov na tisoč moških odločilo za poroko v starosti od 20 do 24 let, leta 1982 nekaj manj kot 70, leta 2004 pa le še 9,3. Leta 2004 je največ ženinov stopilo v zakonski stan starih od 25 do 29 let in od 30 do 34 let.

Tudi neveste so se leta 1974 najpogosteje poročale med 20. in 24. letom (106 na tisoč žensk). "Zanimiv pa je podatek, da je kar 60 nevest na tisoč žensk v tem letu stopilo v zakon med 15. in 19. letom. Predlani so se v tej starostni skupini poročile le tri neveste. Najpogosteje pa so se Slovenke poročale v starosti od 25 do 29 let," razlaga Šterova.

Pri tem Slovenija ne odstopa od drugih držav Evrope, saj se po pozni prvi poročnosti počasi približuje skandinavskim državam, kjer hkrati z zniževanjem števila zakonskih zvez raste povprečna starost nevest ob sklenitvi prve zakonske zveze. Po statističnih podatkih so namreč velike razlike povprečne starosti neveste ob prvi poroki med državami severne in zahodne Evrope ter državami vzhodne Evrope. Za skandinavske države je značilna pozna prva poročnost. Kar v treh državah je bila povprečna starost nevest ob prvi poroki leta 2003 nad 30 let (Švedska 30,5, Islandija 30,5, Danska 30,6).

Sorazmerno mlajše (pod 26 let) pa so neveste, ki so se prvič poročile v skorajda vseh državah vzhodne in južne Evrope. Leta 2003 so bile najmlajše neveste v Rusiji (22 let). V sosednji Hrvaški je bila nevesta, ki se je prvič poročila v povprečju stara 25,6 (torej skoraj leto mlajša od slovenske neveste 27,5 let), v Avstriji 27,7, na Madžarskem 26 let. Za Italijo pa je zadnji podatek iz leta 2000, ko je bila nevesta ob sklenitvi prve zakonske zveze v povprečju stara 27,4 let.

Zato pa Slovenija med evropskimi državami odstopa po upadu števila sklenjenih zakonskih zvez. Medtem ko se je sredi 50. in do konca 70. let prejšnjega stoletja za sklenitev zakonske zveze odločilo približno 14.000 parov, se je danes njihovo število več kot prepolovilo. V povprečju se je v zadnjih desetih letih letno poročilo 7300 parov. Največ leta 1995 (8245) in najmanj leta 2004 (6558) kar pomeni, da je bilo na tisoč prebivalcev v zadnjih desetih letih v povprečju zabeleženih le 3,6 zakonskih zvez.

V primerjavi z drugimi evropskimi državami leta 2003 Slovenija s 3,4 sklenjene zakonske zveze na tisoč prebivalcev sodi med države z izjemno nizkim številom porok. Na tisoč prebivalcev je bilo manj porok kot v Sloveniji le v Andori (2,8) in v Gruziji (2,9). Manj kot štiri poroke na tisoč prebivalcev sta med evropskimi državami poleg Slovenije imeli še Belgija in Bolgarija. Največ porok na tisoč prebivalcev je bilo leta 2003 na Cipru, in sicer 13,9, pravi Šterova in dodaja, da je Ciper med evropskimi državami tudi edina država, kjer število sklenjenih zakonskih zvez narašča. V zadnjih dvajsetih letih se je njihovo število kar podvojilo.

Sicer pa se tudi sosednje države lahko pohvalijo z višjim številom sklenjenih zakonskih zvez kot Slovenija, čeprav je tudi pri njih zaznano hitro upadanje števila sklenjenih zakonskih zvez. Tako sta najmanjše znižanje doživeli Italija in Hrvaška. V prvi se je njihovo število na tisoč prebivalcev od leta 1960 do 2003 znižalo iz 7,7 na 4,5, pri drugi iz 8,9 na tisoč prebivalcev na 5,0. Večje znižanje pa je bilo pri naši severni in severovzhodni sosedi. V Avstriji se je število zakonskih zvez na tisoč prebivalcev v omenjenem obdobju znižalo iz 8,3 na 4,6, na Madžarskem iz 8,9 na 4,5.

"Poleg že omenjenih razlogov, zakaj se v Sloveniji tako intenzivno znižuje število sklenjenih zakonskih zvez, je odločanje mladih za življenje v zunajzakonski skupnosti. Čeprav sta zakonska in zunajzakonska skupnost v Sloveniji zakonsko izenačeni že od leta 1976, pa podatke o številu zunajzakonskih skupnosti zbiramo le ob popisih prebivalstva. Prvič smo jih popisali leta 1981 in evidentirali 10.345 zunajzakonskih skupnosti ali 2 odstotka od vseh družin. Deset let pozneje je bilo zabeleženih 17.374 zunajzakonskih skupnosti, ki so predstavljale že 3,1 odstotka vseh družin. Ob zadnjem popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj leta 2002 je bilo popisanih 40.092 takih skupnosti, kar pomeni 7,6 odstotka od skupnega števila slovenskih družin," je dodala Šterova.