Vse manj študentov

V Sloveniji se je v terciarno oziroma višješolsko in visokošolsko izobraževanje tudi v tem študijskem letu vpisalo manj študentov kot v prejšnjem in 31.000 manj kot pred petimi leti, so najnovejši podatki republiškega statističnega urada (Surs).

V višješolske študijske programe je v študijskem letu 2014/15 po prvih podatkih vpisanih 11.485 študentov ali skoraj 2000 manj kot v prejšnjem študijskem letu. V zadnjih letih se povečuje delež rednih višješolskih študentov: še pred desetimi leti jih je redno študirala tretjina, v tem študijskem letu pa je rednih študentov 60 odstotkov.

V visokošolske dodiplomske in podiplomske študijske programe na univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih se je v študijskem letu 2014/15 vpisalo 72.214 študentov. Število vpisanih na te zavode še naprej upada, verjetno tudi zato, ker so generacije mladih številčno manjše. Upadati je začelo v študijskem letu 2010/11, pred tem pa je celo desetletje naraščalo. V študijskem letu 2014/15 se je vpisalo 26.000 študentov manj kot pred petimi leti.

Manj študentov kot prejšnje leto je vpisanih v vse vrste študijskih programov, razen v magistrske programe (2. bolonjska stopnja); v te programe je v tem študijskem letu vpisanih skoraj 22.000 študentov. Petina teh je vpisanih v enovite magistrske programe, drugi nadaljujejo študij po končani prvi stopnji.

V prvi letnik visokošolskega dodiplomskega študija se je v študijskem letu 2014/15 prvič vpisalo 14.750 študentov, od tega 86 odstotkov redno. Še pred petimi leti je število prvič vpisanih študentov presegalo 22.000.

V stare visokošolske programe, ki še niso bili usklajeni z bolonjsko deklaracijo, je vpisanih le še 500 študentov. To so večinoma študenti starih univerzitetnih programov, predvsem absolventi in študenti zadnjega letnika medicine na obeh medicinskih fakultetah.

V Sloveniji okoli 7800 doktorjev znanosti

V Sloveniji je bilo v letu 2012 med prebivalci do 69 let približno 7779 oz. odstotek doktoric in doktorjev znanosti ali 5,2 na tisoč prebivalcev. Čeprav je delež teh oseb med celotnim prebivalstvom razmeroma majhen, so kot visoko usposobljena delovna sila v današnjem na znanju temelječem gospodarstvu, v katerem so raziskave in inovacije gonilo gospodarskega razvoja, ključnega pomena, poudarjajo na Sursu.

Med osebami z doktoratom znanosti v Sloveniji so v letu 2012 (za to leto so na voljo zadnji podatki) številčno prevladovali moški; doktorjev znanosti je bilo 4620 ali 59 odstotkov, doktoric znanosti pa 3159 ali 41 odstotkov. Enako velja tudi za večino drugih evropskih držav. V letu 2009 je bila Portugalska edina država, v kateri je bilo doktoric znanosti več kot doktorjev znanosti; bilo jih je 54 odstotkov. V drugih državah jih je bilo od 49 odstotkov (Latvija) do 22 odstotkov (Malta).