Vse naše odločitve vplivajo na okolje

Danes obeležujemo že 41. svetovni dan Zemlje. Zelena nit letošnjega dneva Zemlje je Milijarda aktivnosti za zeleno, v okviru katere želijo zbrati milijardo ukrepov za zmanjšanje učinkov globalnega segrevanja ozračja.

Na okolje namreč z vsakodnevnimi odločitvami o tem, katere proizvode in storitve bodo kupili, kako jih bodo uporabili, kje in kako bodo živeli in delali, kako bodo izkoristili prosti čas, kako bodo potovali ipd., vplivajo tudi gospodinjstva.

Podatki statističnega urada namreč kažejo, da se število članov v evropskih gospodinjstvih zmanjšuje; od povprečno 2,5 člana na gospodinjstvo v letu 2005 je padlo na povprečno 2,4 člana v letu 2008. To pa pomeni, da člani gospodinjstev koristijo večji bivalni prostor, porabijo več proizvodov, koristijo več storitev ter s tem porabijo več energije in vode ter proizvedejo več izpustov toplogrednih plinov, odpadne vode in odpadkov.

Slovensko gospodinjstvo je leta 2009 na člana dnevno porabilo 117 litrov vode

Dvig življenjskega standarda je povzročil občutne spremembe v porabi vode v gospodinjstvih. V obdobju 2004–2008 se je poraba vode v slovenskih gospodinjstvih povečala za 2 odstotka, v letu 2009 pa se je glede na leto 2008 zmanjšala skoraj za 4 odstotke. Leta 2009 so tako gospodinjstva porabila 42 m3 vode na člana oziroma 117 litrov vode na člana na dan.

Odpadna voda obremenjuje okolje

Poraba vode vpliva na količino nastale odpadne vode, ta pa v slovenskih gospodinjstvih v zadnjih letih upada. V letu 2009 je v gospodinjstvih nastalo približno 31 m3 odpadne vode na člana ali za približno 11 odstotkov te vode manj kot v letu 2008. Odpadna voda pa v veliki meri obremenjuje okolje, zlasti če ni vključena v postopke čiščenja.

V Sloveniji se je delež prečiščene odpadne vode v obdobju 2003–2009 povečal za 27 odstotkov. V letu 2009 je bilo prečiščenih 57 m3 odpadne vode različnega izvora na prebivalca oziroma približno 153 litrov odpadne vode na prebivalca na dan. To je predstavljalo približno 70 odstotkov celotne količine nastale odpadne vode.

Število priključkov na kanalizacijsko omrežje se je v Sloveniji v obdobju 2004–2009 povečalo za 35 odstotkov. V letu 2008 je bilo na čistilne naprave priključenih 53 odstotkov prebivalstva, ostalih 47 odstotkov pa je bilo priključenega na greznice. To nas uvršča med države z relativno majhnim deležem prebivalstva, priključenega na čistilne naprave.

V povprečju gospodinjstva porabijo 34 odstotkov celotne končne porabe električne energije

Sočasno s povečevanjem uporabe energetskih potrošnikov se povečuje tudi njihova energetska učinkovitost (boljša izolacija bivalnih prostorov, boljša energetska učinkovitosti grelnih sistemov in elektronskih naprav), zaradi česar je končna raba energije v evropskih gospodinjstvih relativno stabilna.

Delež končne porabe energije v slovenskih gospodinjstvih je v obdobju 2002–2009 v povprečju znašal 23 odstotkov celotne končne porabe energije. Zaradi povečane uporabe elektronskih naprav se energija v gospodinjstvih v veliki meri izkorišča v obliki električne energije. V povprečju gospodinjstva porabijo 34 odstotkov celotne končne porabe električne energije, v letu 2009 je bilo to 1.543 kWh na prebivalca na leto oziroma 4,2 kWh na prebivalca na dan.

V Sloveniji prebivalec letno odloži 309 kg komunalnih odpadkov

V Sloveniji je v obdobju 2002–2009 v povprečju nastalo približno 430 kg komunalnih odpadkov na prebivalca na leto, v EU-27 pa v obdobju 2002–2008 približno 520 kg na prebivalca na leto.

Ravnanje s komunalnimi odpadki v Sloveniji še vedno poteka pretežno po logiki neomejenih naravnih virov, neekološkega načrtovanja proizvodov ter zbiranja in odlaganja odpadkov na odlagališča. Količina odloženih komunalnih odpadkov se je v obdobju 2002–2009 zmanjšala za 15 odstotkov, vendar smo v letu 2009 še vedno odložili 69 odstotkov celotne količine nastalih komunalnih odpadkov ali 309 kg na prebivalca na leto.

Količina odloženih komunalnih odpadkov se v EU-27 zmanjšuje, delež recikliranih in kompostiranih odpadkov pa povečuje. V letu 2008 se je odložilo približno 40 odstotkov nastalih komunalnih odpadkov, 40 odstotkov odpadkov je bilo recikliranih (vključno s kompostiranjem), 20 odstotkov odpadkov pa je šlo v sežig.

Poleg nevarnih odpadkov so za okolje posebno problematični biorazgradljivi odpadki (ostanki hrane in zeleni vrtni odrez). Letna količina biorazgradljivih odpadkov, nastalih v evropskih gospodinjstvih, je bila v zadnjih petih letih ocenjena na 76,5 – 102 milijona ton.

Iz ene tone odloženih nepredelanih odpadkov se, v odvisnosti od deleža razgradljivega ogljika, sprosti od 120 m3 do 180 m3 deponijskega plina, ki je sestavljen pretežno iz metana (CH4) in ogljikovega dioksida (CO2). CH4 je v primerjavi s CO2 za okolje bolj škodljiv; gre namreč za toplogredni plin s potencialom globalnega segrevanja 25 v 100 letih. To pomeni, da v povprečju v 100 letih vsak kilogram CH4 ogreje Zemljo 25-krat bolj kot enaka masa CO2. Odlagališča odpadkov so tako tretji največji izvor antropogenega CH4 v svetovnem merilu.

Izpusti toplogrednih plinov

V letu 2008 je v EU-27 skupaj nastalo skoraj 5 milijonov ton izpustov toplogrednih plinov v ekvivalentih CO2, od tega 19 odstotkov na račun prometa, ki je v obdobju 1990–2008 povečal izpuste toplogrednih plinov za 24 odstotkov.

V Sloveniji je promet v izhodiščnem letu 1986 k nacionalnim izpustom toplogrednih plinov prispeval 10 odstotkov, v letu 2008 pa že 29 odstotkov izpustov toplogrednih plinov. K temu prispevajo tudi gospodinjstva: v obdobju 2005–2009 se je število osebnih avtomobilov povečalo za nekoliko več kot 10 odstotkov in konec leta 2009 je bilo v Sloveniji registriranih 490 osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev. Število v cestnem javnem potniškem prometu prepeljanih potnikov pa se je v obdobju 2005–2009 zmanjšalo skoraj za 8 odstotkov.

Slovenija lahko pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov izkorišča naravno danost – veliko poraščenost z gozdom – ter se na ta način bolj približa načelom trajnostnega razvoja.

Gozd je energetski vir (biomasa), hkrati pa je naravni sistem za ponor izpustov CO2. Energetska izraba lesa je pomembna z vidika zamenjave fosilnih goriv in s tem zmanjšanja izpustov CO2. Les je material z zelo nizkim, lahko tudi negativnim, ogljičnim odtisom, lesni ostanki pa so obnovljiv vir energije.