Vse več nesreč v gorah, zahtevnejši izzivi za gorske reševalce

V gorah je veliko naravnih okoliščin, ki predstavljajo večjo objektivno nevarnost, torej tisto, na katero ne moremo vplivati in ni odvisna od naše volje. To so denimo krušljive skale, padajoče kamenje, vremenski preobrati, pozimi pa snežni plazovi in opasti. Da bi kar najbolj zmanjšali te nevarnosti, se je treba na turo dobro pripraviti in se vprašati, ali smo naredili vse za svojo varnost. Če povzamemo: preverimo vremensko napoved, zberemo informacije o poti, se vprašamo, ali smo se fizično in psihično sposobni podati na izbrano turo, se primerno oblečemo in obujemo glede na vremensko napoved in ne pozabimo na ustrezno opremo (čelado, samovarovalni komplet, dereze in cepin, svetilko, prvo pomoč).

Skratka, bodimo odgovorni, ko se podamo iskat gorske užitke. Več nesreč namreč ne pomeni zgolj dela za gorske reševalce, ampak tudi večje potrebe na področju organiziranosti, večjo porabo opreme, še boljšo usposobljenost in psihofizično pripravljenost gorskih reševalcev in posadk helikopterjev ter tudi nujno iskanje postopkov, kako pomagati, kako rešiti v najkrajšem času in najbolje za ponesrečenca, so izpostavili predstavniki Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS), Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR), Slovenske vojske in Policije.

Lani in letos je bilo v občini Kranjska Gora na območju delovanja GRS Mojstrana, Kranjska Gora in Rateče kar nekaj hudih gorskih nesreč, ki so se končale s smrtjo alpinistov in pohodnikov. "Bile so izredno zahtevne tudi z vidika reševanja, saj so zahtevale izredne napore gorskih reševalcev. Reševanje je v nekaj intervencijah trajalo tudi dva dni," so nam navedbe z današnje novinarske konference v Mojstrani, ki so jo organizirali Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS), Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR), Slovenska vojska in Policija, posredovali predstavniki GRZS.

Prihaja čas, ko se veliko ljudi odpravlja v hribe 

Sodelujoči na novinarski konferenci so opomnili, da je ponekod v visokogorju še vedno sneg, zato je treba imeti za prečenje snežišč s seboj zimsko opremo, da bi preprečili zdrs, ki je najpogostejši vzrok nesreč. "Ta v tem obdobju predstavlja nevarnost predvsem za tiste, ki bodo kljub poletnim temperaturam v dolini pozabili na ustrezno opremo – dereze, cepin – zato vse obiskovalce gora opozarjamo, naj posebno pozornost namenijo dobri pripravi na turo. O poti zberite čim več informacij: zahtevnost poti, trajanje ture, odprtost planinskih koč ob poti. Vremenske razmere preverite na več spletnih straneh, v nahrbtniku pa kljub poletni vročini nikoli ne smejo manjkati topel kos oblačila, kapa, rokavice, svetilka, čelada in telefon s polno baterijo," so svetovali in dodali, da se je zaradi nestanovitnega vremena in poletnih neviht v hribe treba odpraviti dovolj zgodaj zjutraj.

Ugotovitve njihovih analiz nesreč iz preteklih sezon kažejo, da se nesreče v gorah velikokrat zgodijo ravno zaradi slabe priprave na turo ter neprimerne ali pomanjkljive opreme. Vzrok so tudi fotografiranje na najnevarnejših mestih, hoja po brezpotjih in iskanje bližnjic ter neizkušenost. Težavo lahko povzročijo tudi nenadna bolezenska stanja, izčrpanost in dehidracija.

Kako ravnati ob nesreči?

Ko se zgodi nesreča, najprej pokličimo na številko 112, in ko se oglasi operater Regijskega centra za obveščanje, povejmo, kaj se je zgodilo, kje se je zgodilo – v veliko pomoč so GPS-koordinate lokacije, ki jih pošljemo z mobilnega telefona – koliko je poškodovanih in kako smo jim pomagali. "Povejte tudi svoje podatke in telefonsko številko, na katero bodo lahko reševalci poklicali za dodatne informacije. Pri tem pazite, da se vam ne izprazni baterija mobilnega telefona, da boste ostali dosegljiv. Vsekakor pa poškodovanega ne smete zapustiti," so poudarili na novinarski konferenci.

Poletna reševalna ekipa pripravljena na poletno sezono

Kot vsako leto so gorski reševalci skupaj v sodelovanju s 151. helikoptersko eskadriljo ter letalsko in gorsko policijsko enoto pripravljeni na poletno sezono. Od novembra 2021 do začetka maja so opravili vsa ustrezna usposabljanja tako gorskih reševalcev kot tudi posadk za posredovanje v gorskih nesrečah.

Tudi letos bo na brniškem letališču med 1. junijem in 30. septembrom prisotna dežurna ekipa za reševanje v gorah. Sestavljajo jo helikopterska posadka 151. helikopterske eskadrilje Slovenske vojske ali letalske policijske enote, gorski reševalec letalec, zdravnik gorski reševalec letalec in policist gorske enote. "Primarno se helikoptersko reševanje v gorah izvaja s helikopterji Slovenske vojske, v času poletnega dežurstva pa se delo enakomerno razdeli na oba helikopterska prevoznika. Namen razdelitve in menjave vlog v sistemu reševanja je, da posadke obeh prevoznikov ohranjajo najvišjo stopnjo usposobljenosti in pridobijo izkušnje v realnih situacijah, s čimer se povečujeta varnost letenja in pripravljenost za izvedbo najzahtevnejših reševanj," so pojasnili.

Gorski reševalci se na reševalno akcijo tudi ob helikopterskem reševanju vedno odpravijo tudi peš

Helikoptersko reševanje je sicer hitra in učinkovita oblika pomoči, ki pa je možna le takrat, ko letenje omogočajo ustrezne vremenske razmere, zato je v poletnem času na območjih 17 društev gorske reševalne službe organizirano dežurstvo gorskih reševalcev. Ti se na reševalno akcijo ob helikopterskem reševanju vedno odpravijo tudi klasično, torej peš, da lahko ponesrečencem pomagajo tudi takrat, ko pomoč helikopterja zaradi spremembe vremenskih razmer ali drugih razlogov ni več možna.

Prikazi reševanj

Ob robu današnje tiskovne konference so gorski reševalci in posadka helikopterja Slovenske vojske prikazali, kako bi s ferate rešili poškodovanega plezalca, ki ga soplezalci ne dosežejo in mu z opremo, ki jo imajo, ne morejo pomagati.

V helikopterskem reševanju je ekipa prikazala "vitlanje" ponesrečenca, ki je nameščen v helikopterski vreči, in stensko reševanje padlega plezalca, ki je visel na plezalni vrvi. Reševalec letalec se je s pomočjo elektromotornega vitla spustil v steno. Ponesrečenca je pripel na plezalni pas in odrezal plezalno vrv ter ponesrečenca dvignil v helikopter.