Razvijanje in testiranje novih zdravil poteka sicer v sterilnem okolju, odkrivanje mikroorganizmov za antibiotike pa je precej umazana služba. Zlata leta za mikrobiologe so bila štirideseta in petdeseta, razvoj antibiotikov pa se je od penicilina precej podaljšal in podražil. Testiranje novih zdravil za človeka je zelo strogo in lahko traja od pet do deset let. Sploh v tretji fazi kliničnih preizkusov, ki mora biti obsežna in traja dlje časa. Ob tem govorimo o več sto milijonih dolarjev za zdravilo, primerno za trg.
Toliko hitreje in ceneje pa se na antibiotike navajajo bakterije, ki naj bi jih prav antibiotiki morili. Ena od bolezni, ki se je vrnila, je tuberkuloza. Sir Hopwood pravi, da so mislili, da je tuberkuloze konec, vendar se vrača. Bakterija je odporna na več antibiotikov, še posebej v povezavi z virusom HIV in aidsom. Ker onesposabljata imunski sistem, lahko bakterija lažje napade gostitelja. Vendar znanstveniki obenem mirijo, da ni razlogov za preplah.
Znani antibiotiki, ki jih uporabljamo v medicini zadnjih 30, 40 in 50 let, večinoma še zaležejo. Z njimi torej še ni konec. Če greste danes k zdravniku zaradi vnetega grla, vam bo najbrž predpisal antibiotik, ki je v uporabi že desetletja. Ki bo seveda pomagal le, če nanj niste po naključju alergični. Takih pa ni, kot zatrjuje sir David, nič več kot tistih, ki so alergični denimo na hišni prah.
DR. BOJANA BEOVIČ: VEDNO VEČ ANTIBIOTIKOV JE NEUČINKOVITIH
Ali drži, da večina antibiotikov v boju z bakterijami ni več učinkovitih?
Na srečo nam še ni treba reči, da je večina antibiotikov neučinkovitih, jih je pa vedno več.
Se vam je že kdaj zgodilo pri svojem delu, da bolniku niste mogli pomagati z antibiotikom?
Že. Na srečo so to redki primeri, ponavadi pa gre za hude bolnišnične okužbe, ki jih povzročajo bakterije vzgojene v bolnišničnem okolju, se pravi odporne pravzaprav na vse antibiotike. Se zgodi tudi v Sloveniji.
Zakaj takšna neučinkovitost antibiotikov. Kje so razlogi?
Zelo preprosto povedano, neučinkovitost je posledica odpornosti bakterij. Do te odpornosti pa je prišlo zaradi dolgoletne široke in seveda pretirane rabe antibiotikov. Vsi ti antibiotiki so delovali na občutljive bakterijske seve in jih uničili, ostali so seveda odporni sevi, ki so se uspešno razširili.
Smo še vedno visoko na lestvici predpisanih in užitih antibiotikov?
Slovenci smo v primerjavi z drugimi evropskimi državami nekje na sredini. Porabimo precej več antibiotikov na prebivalca kot recimo Skandinavci, pa nekaj manj kot mediteranske države. Še vedno pa imamo antibiotike doma v omarici in jih jemljemo po lastni presoji. To je še posebej nevarno. Trenutno teče mednarodna raziskava na to temo. To je zelo narobe. Vsak odmerek antibiotika je potrebno natančno premisliti, ker ne vpliva samo na bolnika, ki antibiotik jemlje, ampak na širšo skupnost.
Kako bo v prihodnosti z bakterijami? Kako jih bomo uničevali?
Najbrž ne s številnimi novimi antibiotiki, tako kot je bilo recimo pred desetimi, petnajstimi leti. Farmacevtska industrija ni več tako zainteresirana za drag razvoj zdravil, ki postanejo hitro neučinkovita. Verjetno nas čakajo zdravila, ki bodo zmanjševala sposobnost bakterij povzročati okužbo, ne zdravila, ki bi jih uničevala, ter seveda več pričakujemo od sredstev zdravil, ki povečujejo bolnikovo odpornost proti okužbam, to so recimo cepiva in podobni ukrepi.