
Veljati začne novela obligacijskega zakonika, po kateri načelo, da obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih vendar neplačanih obresti doseže glavnico, ne bo več veljalo za zamudne obresti. Obresti bodo tako po novem po določenem času prenehale teči le še v primeru pogodbenih obresti.
DZ je novelo zakonika sprejel na marčni seji, državni svet pa je nanjo v začetku aprila izglasoval odložilni veto. Po mnenju državnih svetnikov naj bi bila sprejeta ureditev v nasprotju s temeljnim načelom pravne države in enakosti pred zakonom. Vendar je DZ konec aprila sledil mnenju pravosodnega ministra Lovra Šturma, da je zahteva državnega sveta za vnovično odločanje neutemeljena, ter spet izglasoval novelo.
Več plačilne discipline?
Z novelo obligacijskega zakonika želi vlada doseči več plačilne discipline. Kot je ob vnovičnem odločanju v DZ pojasnil Šturm, funkcija zamudnih obresti ni zagotavljati socialno varnost dolžniku, ki ni sposoben plačati dolga. Nasprotno, njihova funkcija je, da dolžnika silijo k plačilu dolga, medtem ko potencialne dolžnike odvračajo, da bi sprejeli obveznosti, ki jih ob dospelosti ne bi mogli izpolniti, je dejal.
KOMENTARJI (29)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.