Slovenija

Všečkaj me – odnosi in (samo)podobe v času življenja družbenih omrežij

Ljubljana, 17. 07. 2021 07.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
Ana Pavlič
Komentarji
11

Povprečen človek je v lanskem letu na družbenih omrežjih preživel skoraj dve uri in pol na dan. Skoraj 20 ur na teden smo tako opazovali, kako živijo drugi, kako se oblačijo, kako se ličijo, kaj jedo, kam gredo na dopust in kakšne odnose vzpostavljajo z ljudmi iz svoje okolice.

Kaj se zgodi, če na ljudi, ki so z nami pripravljeni podeliti dele svojih življenj, ki niso vedno odtis realnosti, ampak pogosto izkaz opravljenih pogodbenih obveznosti z naročniki oglaševalskih storitev, gledamo kot na vzornike? Se vsi vplivneži zavedajo moči nad svojim občinstvom – in s tem neštetih (spolnih) stereotipov, predsodkov in norm, ki jih nereflektirano prenašajo na svoje mlado občinstvo, ali pa je v tem krasnem novem insta(nt) svetu vseeno, kako (se) prodamo, samo da se prodaja?

Ana Pavlič
Ana Pavlič FOTO:

Filter naš vsakdanji – bodite avtentične, vse z istim filtrom!

Zadnji podatki kažejo, da ima 82 % Slovencev, starih od 16 do 74 let, ustvarjen svoj profil na vsaj enem družbenem omrežju. Zaradi narave življenja, ki nam jo ta omrežja omogočajo – na spletu res lahko živimo dvojno – kot opazovalci (drugih) in predstavniki (sebe). Ko se prvo in drugo pričneta prepletati tako močno, da je ena dejavnost odvisna od druge, postanemo obremenjeni z nizko samopodobo. Slednje se poskušamo rešiti na dva, zgolj na videz različna načina: lahko se izoliramo in se pod težo slabega vrednotenja sebe objavljanju odpovemo, lahko pa negativna občutja kompenziramo v skladu z drugimi značilnostmi narcističnega življenja in negativno samopodobo skrivamo za hlastanjem po pozornosti, potrjevanju in odobravanju s strani drugih. Tistih, ki jih spremljamo, tistih, za katere menimo, da jim je uspelo, in tistih, o zavidanju katerih sanjamo. 

Na Norveškem so pred kratkim sprejeli zakon, po katerem morajo vplivneži na vsaki obdelani fotografiji jasno zapisati, kako je bila slednja spremenjena. Norveška se želi z zakonom zoperstaviti negativnim vplivom na psihično zdravje mladih, predvsem žensk, ki se otepajo nezadovoljstva z lastnim življenjem in telesom, ko si ogledujejo filtrirane vplivnice, ki jim z zaslonov svetujejo, naj bodo zadovoljne take, kot so. Brez ali s filtrom? A zdi se, da se težave lotevajo pri saniranju posledic namesto iskanju pogojev, ki omogočajo obstoj in reprodukcijo tako nevarnih predstav in idealov.

Besedilo je pripravljeno v sklopu projekta Homopolitikus, političnega think tanka Inštituta za politični menedžment. Kolumna izraža stališče avtorja in ne nujno tudi uredništva 24ur.com.

Od Venere iz Willendorfa, preko Kate iz Croydona pa vse do Kim iz Los Angelesa – bodite lepe

Zgodovina nam sicer lahko postreže z neštetimi podobami idealnih ženskih teles, ki so se prilagajale duhu vsakega časa posebej in pomembno sledile tudi vlogi, ki so jo ženske zasedale v družbi. Po stoletjih razumevanja pretirane suhosti kot znanilke revščine ali celo bolezni in poudarjanja plodnosti skozi široke boke in bujna oprsja, ki lahko uspešno donosijo in poskrbijo za potomstvo, nam krajši del naše zgodovine streže z obsedenostjo z ravnim trebuhom in splošno vitkostjo ženske. Šele začetek 20. stoletja je, ob vsej revoluciji, ki je sledila na področju Hollywooda in množičnih medijev, omogočil resnično učinkovito promoviranje idealov, ki jih lahko v resničnem življenju dosega peščica žensk, ostale pa z vsakim letom, z vsakim novim medijem in novim družbenim omrežjem ostajajo pod pritiskom nezadovoljstva zaradi cilja, ki ga sploh ni moč doseči. Ob tem se je nujno vprašati samo eno – katerega spola je to gledišče in s čigavimi očmi so določeni točno ti lepotni ideali? Je obstoj telesa žensk še vedno odvisen samo od meril moških oči?!

 Skoraj 20 ur na teden smo opazovali, kako živijo drugi, kako se oblačijo, kako se ličijo, kaj jedo, kam gredo na dopust in kakšne odnose vzpostavljajo z ljudmi iz svoje okolice.
Skoraj 20 ur na teden smo opazovali, kako živijo drugi, kako se oblačijo, kako se ličijo, kaj jedo, kam gredo na dopust in kakšne odnose vzpostavljajo z ljudmi iz svoje okolice. FOTO: Dreamstime

Kaj pa – bodite aktivne, uporabite svoj glas in uveljavite svojo voljo?

A svoj glas lahko vedno uporabimo tudi drugače. Pred dnevi so bile oči neštetih milijonov gledalcev in gledalk uprte v dogajanje na nogometnih zelenicah. Nogomet še danes velja za izrazito moški šport, pri čemer je vloga deklet zreducirana na navijačice s tribun, naš intelekt pa se lahko preverja celo s poznavanjem koncepta prepovedanega položaja, ki ni niti malo zapleten v primerjavi s prepovedanimi položaji, s katerimi smo ženske (na ulici, v službi in doma) danes še vedno soočene. Namesto objavljanja žalosti, ker je bil televizijski program zaseden, pomanjkanja pozornosti (od katere očitno ženske živimo), ki je za mesec dni ušla na travo in žogo, ter namesto občudovanja življenja tako imenovanih WAGS – žena in deklet profesionalnih nogometašev (wives and girlfriends), bi bilo mogoče bolje opozoriti na to, da nogometna prvenstva ne ponujajo vsem enakega oddiha.

Kot je že pred leti ugotovila raziskava, opravljena v Severni Angliji, so med nogometnimi turnirji leta 2002, 2006 in 2010 ugotovili 26-% povečanje prijav nasilja, kadar je Anglija remizirala ali izgubila, in kar 38 % povečanje, kadar je izgubila. Namesto da razmišljamo o tem, da bi nogometne tekme prestavili na zgodnejši čas in tako poskušali zmanjšati nasilje v družini, bi bilo pravilneje, da se dokončno spopademo z vsemi družbenimi praksami, ki ohranjajo navidezno nadmoč moškega nad žensko in ga z nasiljem nad ženskami še vedno normalizirajo in zrelativizirajo (v primeru nogometa ga opravičujejo z alkoholom in razgretimi čustvi), ter jasno sporočimo, da za nasilje ne obstaja opravičilo! Smo slišali koga v zadnjem času govoriti o tem? S filtri ali brez.

Koronavirus pasica nova
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (11)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

albanjezi teror
14. 08. 2021 10.26
Popolna izguba časa in zelo nekoristno početje je uporaba vseh teh aplikacij..fb,instag,tik tok..včasih ko tega ni bilo je bilo vse bolj pristno in nezafnano..Upam da se v bližnji prihodnosti zgodi kakšna magnetna nevihta in bo lepo konec te tehnologije škodljive
hladnpir
17. 07. 2021 15.31
+3
Družbena omrežja leglo odpornih na iq
Cene3903
17. 07. 2021 12.21
+4
Od instagram vplivnežev do nasilja nad ženskami, ki se poveča, kadar Anglija izgubi. Iskreno ne razumem članka razen sporočila, da smo moški pra*ci. S tem, da moški postavljamo lepotne ideale se ravno ne strinjam. Dekleta, ki imajo na instagramu kažejo svoje ritke imajo logično več moških sledilcev. Zakaj? Zato, ker to od njih zahtevamo moški? Ne. Zato, ker vedo, da bodo s tem dobile več moških sledilcev in s tem povečale svoj zaslužek. Ko se ženske slinijo na mišičaste, privlačne igralce v romantičnih dramah je ok, ko pa moški na instagramu všečka sliko ženske v pajkicah pa izpade seksist, ki žensko vidi zgolj kot spolni objekt.
Firnk
17. 07. 2021 10.13
+0
ka pa otrok bo kej aaa. a zato ni otrok!!! lep dan.
2fast4
17. 07. 2021 10.05
+6
Svet gre v pogubo...
jmis
17. 07. 2021 09.30
+12
Osebno nisem aktiven na teh omrežjih ker imam rad zasebnost. V vsakem primeru pa me boli k za "všečke". Važno da sem jst jst in da počnem kar mi paše, pa če je komu všeč al pa ne.
pomlaq1
17. 07. 2021 09.07
+9
Nimam nc od tega,ne fb,ne instagrama..pa niti nevem kaj se imajo.Nikoli mi ni zanimalo kaj pocnejo drugi,Rad pa preberem novice,casopis....itak objavljajo samo lepe stvari...in si mislimo ,,ma kolk so srecni,kolk lepo,,
Metalllca
17. 07. 2021 08.54
+12
Sam internet jim odklopiš začnejo ti samovšečneži delat samomore kot po tekočem traku. Itak so brez tega 0000
Rikša
17. 07. 2021 08.40
+14
Dober članek! Živimo v svetu, kjer lahko najbolj neumni postanejo slavni. Namesto da bi slavili dosežke znanstvenikov in podobnih slavimo novo umetno sliko na Instagramu. Še nasprotno, znanost smo celo pričeli zanikati… ne vem kam to vodi
EntityOne Gala
17. 07. 2021 09.56
+1
Na Obali bi mi rekli …"v šturlerijo"! Problem je, da smo tako stanje, s podporo izobraževalnega sistema, dovolili.
SSKOMENTATOR
17. 07. 2021 08.05
+6
Tudi pri nas bi uzakonil opozorilo na postprodukcijo; recimo razdelitev na dve kategoriji; dodelava-popravek; svetloba in/ali objekt. Mater bi bilo pol manj fensi fotk. Kot ljubiteljski analogni fotograf imam odklonilni odnos do digitalne fotografije, ki jo v photoshopu, spremeniš. Ženske v minuti ostanejo brez gubic in celulita. Slabi fotografi pa postanejo pravi mojstri….