Vsi kmetje ne sprejemajo sporazuma, s protesti bodo nadaljevali

Kmetijske organizacije so minuli teden za 19. marec zaradi prepočasnih pogajanj z vlado glede njihovih zahtev napovedale protest. Tega pa so, potem ko je vlada zadovoljivo odgovorila na njihovih sedem protestnih zahtev, odpovedale in z ministrico podpisale sporazum.

A v Kmečki iniciativi z dokumentom niso zadovoljni. "Zaradi podpisa sporazuma se v Kmečki iniciativi počutimo prevarane," so zapisali v današnjem sporočilu za javnost. Kot navajajo, so svoje zahteve strnili v 30 točk, ki niso bile vključene v sporazum.

'Kmet si želi samo zemljo, da lahko dela'

Med njimi je takojšnja ustavitev postopkov razlastitev kmetijskih zemljišč za potrebe vodnih zadrževalnikov. Nekateri njihovi člani naj bi bili že razlaščeni, več pa naj bi jih bilo v postopkih za to. V iniciativi sicer niso proti izgradnji zadrževalnikov, čeprav dvomijo o njihovi pravilni umestitvi v prostor, zahtevajo pa, da se razlaščenim kmetom zagotovijo enakovredna nadomestna zemljišča. "Kmet si želi samo zemljo, da lahko dela," poudarjajo.

Menijo tudi, da država lahko uredi nadomestna kmetijska zemljišča kmetom, saj prek sklada kmetijskih zemljišč in gozdov razpolaga z zadostnimi kmetijskimi zemljišči. Prav tako verjamejo, da je mogoče takoj prekiniti postopke razlastitev, ki naj bi jih vodilo državno odvetništvo po nalogu vlade. "Če bodo ponujena ustrezna nadomestna zemljišča, ne bo treba izvajati nikakršnih razlastitev," so zapisali.

Kmetijske organizacije so se v podpisanem sporazumu z ministrstvom za naravne vire in prostor sicer dogovorile za obsežen protokol glede umeščanja vodne in druge infrastrukture na kmetijska zemljišča. Iniciativa medtem ocenjuje tudi, da je izključitev izplačil za območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost (plačila OMD) iz obdavčitve mogoče uresničiti že na prvi seji DZ po skrajšanem postopku, brez dodatnega časa. V sporazumu pa naj bi kmetje dobili zavezo za tvorno sodelovanje za iskanje rešitev, ki bi morebiti prinesle izvzem iz obdavčitve.

'Nadaljevali bomo s protestnimi aktivnostmi'

Med 30 točkami z zahtevami iniciative je tudi zahteva za zmanjšanje administrativnih ovir, "ki kmete silijo v administriranje, ne pa v kmetovanje".

"Ker naše zahteve niso bile upoštevane, bomo nadaljevali protestne aktivnosti," so zapisali v iniciativi. Kot so pojasnili za STA, združujejo že več predstavnikov iz vsake regije, znani bodo ob nadaljnjih aktivnostih, medtem ko je "trenutni kontakt" organizacije Boštjan Slemenšek. V iniciativi so se sicer pripravljeni pogovarjati z vlado, vendar le v primeru, da se njihove zahteve začne uresničevati takoj.

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič je medtem v ponedeljek kmete pozval k enotnosti. "Zagotavljam, da se vsi tukaj trdno borimo za pravice kmetov in za njihove zahteve," je poudaril in dodal, da bi ločeni protesti zmanjšali njihovo pogajalsko moč.

V SLS pa so podpis sporazuma pospremili z obžalovanjem, da so kmetje "nasedli praznim obljubljam ministrice" in se odpovedali protestu. Kot je poudaril predsednik te zunajparlamentarne stranke Marko Balažic, se z odpovedjo protesta predvsem tistemu delu kmetov, ki se iz dneva v dan borijo za preživetje, daje občutek, da ostajajo sami.