Od osamosvojitve je bilo v Sloveniji že 40 referendumskih pobud, vendar so referendum izvedli le trikrat in pri vsakem izmed njih se je nekoliko zapletlo. Leta 1996 smo se odločali o volilnem sistemu. Težava tega referenduma je bila nejasnost. Volilci so se odločali kar o treh različicah volilnega sistema in čeprav sprva ni nobena dobila potrebne večine, je kasneje ustavno sodišče odločilo, da je zmagal večinski sistem. Tudi ta odločitev ni obveljala, saj je državni zbor s spremembo ustave obšel referendum in odločbo ustavnega sodišča.
Leta 1999 smo se na referendumu odločali o financiranju izgradnje tretjega bloka termoelektrarne v Trbovljah. Vprašanje je bilo bolj strokovne narave, volilna udeležba manjša od tretjine, volilci pa so usodo termoelektrarne takrat zapečatili.
Leta 2001 je potem prišel na vrsto referendum o umetni oploditvi samskih žensk, ki je javnost dodobra razburkal. Bil pa je sporen tudi s pravnega stališča, saj se po mnenju nekaterih na referendumu ne bi smelo odločatio pravicah posameznika. Nazadnje so volilci na referendumu možnost oploditve samskih žensk zavrnili.
Poleg tega velja omeniti še referendum o ustanovitvi občin, ki ga uradno sicer ne štejejo med državne zakonodajne referendume. Bil je le posvetovalne narave, ali kot so cinično menili nekateri, najdražja raziskava javnega mnenja v zgodovini.
Referenduma, ki se nam obetata januarja bosta po vsebini bolj strokovna, in vprašanje je, koliko državljanov se bo čutilo poklicanih, da odloča o sanaciji železnic in vložkih v telefonsko omrežje. Nekoliko boljši časi pa se neposredni demokraciji obetajo prav kmalu. Čakata nas namreč dva klasična državotvorna referenduma in sicer o vstopu v Evropsko Unijo in zvezo Nato.