"Slovenija z zaskrbljenostjo spremlja poročila o izraelsko-ameriškem napadu na Iran. Pozivamo vse vpletene strani k takojšnji deeskalaciji, zadržanosti in spoštovanju mednarodnega prava ter Ustanovne listine OZN," so sporočili iz MZEZ.
Nadaljnje zaostrovanje razmer bi namreč lahko imelo resne posledice za regionalno in mednarodno varnost, so dodali.
Slovenija poudarja pomen zaščite civilnega prebivalsta in diplomatskega dialoga kot edine trajnostne poti k stabilnosti na Bližnjem vzhodu, so dodali. Pozvali so tudi k odgovornosti Irana, da s "premišljenimi in zadržanimi ravnanji prispeva k umiritvi razmer ter konstruktivno sodeluje z mednarodno skupnostjo pri iskanju politične in diplomatske rešitve odprtih vprašanj".
Ministrstvo je v rednih stikih s slovenskima veleposlaništvoma tako v Teheranu kot v Tel Avivu, vsi slovenski državljani so na varnem.
Odzval se je tudi predsednik vlade Robert Golob in sporočil, da z zaskrbljenostjo spremlja eskalacijo razmer v Iranu.
"Pogum iranskega prebivalstva v boju za spoštovanje njihovih pravic in boljšo prihodnost bo vedno imel našo neomajno podporo," je zapisal na X.
"Vse strani pozivam, da se še posebej vzdržijo napadov na nedolžno civilno prebivalstvo. Svet ne potrebuje novih vojn. Diplomaciji je potrebno dati prednost."
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je sporočila, da ostaja reševanje sporov z diplomatskimi sredstvi in spoštovanjem mednarodnega prava edina trajnostna pot k varnosti in zaščiti civilnega prebivalstva.
"V imenu Republike Slovenije pozivam vse vpletene strani k takojšnjemu umiku od vojaških dejanj in vzpostavitvi dialoga. Reševanje sporov z diplomatskimi sredstvi in spoštovanjem mednarodnega prava ostaja edina trajnostna pot k varnosti in zaščiti civilnega prebivalstva."
Odzvali so se tudi v stranki SD in sporočili, da napad na Iran predstavlja grobo kršitev mednarodnega prava ter vodi v nevarno zaostritev konflikta z nepredvidljivimi posledicami za Bližnji vzhod in širšo globalno varnost.
"Socialni demokrati pozivamo vse strani k spoštovanju mednarodnega prava ter k uporabi mehanizmov za mirno reševanje sporov. Varnostnih ciljev ni mogoče doseči z vojaško silo, temveč izključno s pogajanji, nadzorom in iskanjem kompromisov na vseh straneh," so nadaljevali.
Odzivi iz Evropske unije
Podpredsednica Evropske Komisije Kaja Kallas je dejala, da so dogodki na Bližnjem vzhodu "nevarni" in pozvala k zaščiti civilistov ter spoštovanju mednarodnega prava. Povedala je, da je že govorila z zunanjim ministrom Izraela ter drugimi ministri v regiji in usklajevala dejavnosti z arabskimi partnerji za iskanje diplomatske poti.
Tudi zunanji minister Španije, Jose Manuel Albares je dejal, da Španija zahteva spoštovanje mednarodnega prava. "Nasilje prinaša le kaos. Deeskalacija in dialog sta pot do miru in stabilnosti," je Albares zapisal na X.
Povedal je, da vse španske ambasade v regiji še vedno delujejo za svoje državljane.
Odzvala se je tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in skupaj s predsednikom Evropskega Sveta, Antoniom Costa, sporočila, da potrjujejo trden angažma za varovanje regionalne varnosti in stabilnosti.
"Zagotavljanje jedrske varnosti ter preprečevanje kakršnih koli dejanj, ki bi lahko še povečala napetosti ali ogrozila globalni režim neširjenja jedrskega orožja, je izjemno pomembno," je dodala.
Evropska unija je kot odgovor na dejanja morilskega iranskega režima in Revolucionarnih gard sprejela obsežne sankcije, je nadaljevala. "V tesnem usklajevanju z državami članicami EU bomo sprejeli vse potrebne ukrepe, da bodo državljani EU v regiji lahko računali na našo popolno podporo."
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.