Voditelji zaskrbljeni, pozivajo k deeskalaciji

"Slovenija z zaskrbljenostjo spremlja poročila o izraelsko-ameriškem napadu na Iran. Pozivamo vse vpletene strani k takojšnji deeskalaciji, zadržanosti in spoštovanju mednarodnega prava ter Ustanovne listine OZN," so sporočili iz MZEZ. 

Nadaljnje zaostrovanje razmer bi namreč lahko imelo resne posledice za regionalno in mednarodno varnost, so dodali.

Slovenija poudarja pomen zaščite civilnega prebivalsta in diplomatskega dialoga kot edine trajnostne poti k stabilnosti na Bližnjem vzhodu, so dodali. Pozvali so tudi k odgovornosti Irana, da s "premišljenimi in zadržanimi ravnanji prispeva k umiritvi razmer ter konstruktivno sodeluje z mednarodno skupnostjo pri iskanju politične in diplomatske rešitve odprtih vprašanj".

Ministrstvo je v rednih stikih s slovenskima veleposlaništvoma tako v Teheranu kot v Tel Avivu, vsi slovenski državljani so na varnem.

Odzval se je tudi predsednik vlade Robert Golob in sporočil, da z zaskrbljenostjo spremlja eskalacijo razmer v Iranu.

"Pogum iranskega prebivalstva v boju za spoštovanje njihovih pravic in boljšo prihodnost bo vedno imel našo neomajno podporo," je zapisal na X.

"Vse strani pozivam, da se še posebej vzdržijo napadov na nedolžno civilno prebivalstvo. Svet ne potrebuje novih vojn. Diplomaciji je potrebno dati prednost."

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je sporočila, da ostaja reševanje sporov z diplomatskimi sredstvi in spoštovanjem mednarodnega prava edina trajnostna pot k varnosti in zaščiti civilnega prebivalstva.

"V imenu Republike Slovenije pozivam vse vpletene strani k takojšnjemu umiku od vojaških dejanj in vzpostavitvi dialoga. Reševanje sporov z diplomatskimi sredstvi in spoštovanjem mednarodnega prava ostaja edina trajnostna pot k varnosti in zaščiti civilnega prebivalstva."

Odzvali so se tudi v stranki SD in sporočili, da napad na Iran predstavlja grobo kršitev mednarodnega prava ter vodi v nevarno zaostritev konflikta z nepredvidljivimi posledicami za Bližnji vzhod in širšo globalno varnost.

"Socialni demokrati pozivamo vse strani k spoštovanju mednarodnega prava ter k uporabi mehanizmov za mirno reševanje sporov. Varnostnih ciljev ni mogoče doseči z vojaško silo, temveč izključno s pogajanji, nadzorom in iskanjem kompromisov na vseh straneh," so nadaljevali.

Podpredsednica Evropske Komisije Kaja Kallas je dejala, da so dogodki na Bližnjem vzhodu "nevarni" in pozvala k zaščiti civilistov ter spoštovanju mednarodnega prava. Povedala je, da je že govorila z zunanjim ministrom Izraela ter drugimi ministri v regiji in usklajevala dejavnosti z arabskimi partnerji za iskanje diplomatske poti.

Tudi zunanji minister Španije, Jose Manuel Albares je dejal, da Španija zahteva spoštovanje mednarodnega prava. "Nasilje prinaša le kaos. Deeskalacija in dialog sta pot do miru in stabilnosti," je Albares zapisal na X.

Povedal je, da vse španske ambasade v regiji še vedno delujejo za svoje državljane.

Odzvala se je tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in skupaj s predsednikom Evropskega Sveta, Antoniom Costa, sporočila, da potrjujejo trden angažma za varovanje regionalne varnosti in stabilnosti.

"Zagotavljanje jedrske varnosti ter preprečevanje kakršnih koli dejanj, ki bi lahko še povečala napetosti ali ogrozila globalni režim neširjenja jedrskega orožja, je izjemno pomembno," je dodala.

Evropska unija je kot odgovor na dejanja morilskega iranskega režima in Revolucionarnih gard sprejela obsežne sankcije, je nadaljevala. "V tesnem usklajevanju z državami članicami EU bomo sprejeli vse potrebne ukrepe, da bodo državljani EU v regiji lahko računali na našo popolno podporo."

Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je obsodil napade. Vse strani je pozval k vrnitvi za pogajalsko mizo ter poudaril, da napadi prinašajo le "smrt, uničenje in človeško trpljenje", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Globoko obžalujem jutranje vojaške napade Izraela in ZDA na Iran ter kasnejše povračilne napade Irana," je še sporočil v izjavi.

Opozoril je na tveganje še širšega konflikta, če strani ne bodo znova sedle za pogajalsko mizo. Konflikt bo po njegovih besedah neizogibno povzročil nadaljnje nesmiselne smrti civilistov in uničenje v morebiti nepredstavljivem obsegu, ne le v Iranu, temveč po vsem Bližnjem vzhodu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da ima izbruh vojne med ZDA, Izraelom in Iranom "resne posledice za mednarodni mir in varnost".

"Trenutna eskalacija je nevarna za vse. Ustaviti se mora," je dejal. "V tem ključnem trenutku se sprejemajo vsi ukrepi za zagotovitev varnosti našega nacionalnega ozemlja, naših državljanov in naših sredstev na Bližnjem vzhodu," je dodal Macron in poudaril, da je Francija pripravljena zagotoviti "potrebne vire za zaščito svojih najbližjih partnerjev, če bi to zahtevali".

Zunanji minister Norveške Espen Barth je sporočil, da napad Izrael opisuje kot preventivni ukrep, vendar ta ni v skladu z mednarodnim pravom. "Preventivni napadi zahtevajo neposredno in takojšnjo grožnjo."

Predsednik vlade Španije, Pedro Sanchez, je prav tako obsodil dejanje Izraela in ZDA. "Zavračamo enostransko vojaško akcijo ZDA in Izraela, ki predstavlja eskalacijo in prispeva k negotovejšemu in sovražnejšemu mednarodnemu redu. Enako zavračamo dejanja iranskega režima in Revolucionarne garde."

 Oglasil se je tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki se je po telefonu pogovarjal z iranskim kolegom Abasem Aragčijem in obsodil ta "neizzvan oborožen napad" ZDA in Izraela na Iran ter pozval k takojšnji ustavitvi napadov.

Nemška vlada dogajanje na Bližnjem vzhodu spremlja z veliko pozornostjo in v tesnem stiku z evropskimi partnerji, pa so sporočili iz urada nemškega kanclerja Friedricha Merza.

"Merz se je posvetoval z resornimi ministri najpomembnejših varnostnih resorjev in bo čez dan opravil dodatne pogovore," še piše v sporočilu za javnost.

Visoki strokovnjak za zunanjo politiko iz vrst vladajoče Krščanskodemokratske unije (CDU) Roderich Kiesewetter je sicer napad na Iran označil za upravičen, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Iran že leta krši mednarodni jedrski sporazum in daje vtis, da želi postati vojaška jedrska sila," je še dejal za spletni portal t-online.

Britanska vlada je medtem izrazila zaskrbljenost, da bi se razmere lahko še zaostrile. Premier Keir Starmer je danes sklical sestanek vladne krizne skupine Cobra.

Tiskovni predstavnik britanske vlade sporočil, da si London ne želi nadaljnje eskalacije v širši regionalni konflikt. Podprl je pogajalsko rešitev. "Iranu se nikoli ne sme dovoliti, da razvije jedrsko orožje, zato smo dosledno podpirali prizadevanja za dosego pogajalske rešitve," je dodal.

Kitajska je danes posvarila pred kakršno koli nadaljnjo eskalacijo na Bližnjem vzhodu in pozvala k takojšnji zaustavitvi nasilja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. 

"Kitajska poziva k takojšnji zaustavitvi vojaških akcij in k izogibanju nadaljnjemu stopnjevanju napetosti ter spodbuja nadaljevanje dialoga in pogajanj za ohranitev miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu," je sporočilo kitajsko zunanje ministrstvo. "Spoštovati je treba iransko nacionalno suverenost, varnost in ozemeljsko celovitost," so še dodali po navedbah AFP.