Grizold je dejal, da je v tem času prav tako zavajajoče trditi, da nas nihče vojaško ne ogroža. Prav zato se moramo vsi zavedati, da je Slovenija prišla do usodnega razpotja. Dodal je, da je slovenska vlada razpravo o referendumih sklenila s svojo odločitvijo, da izvede posvetovalni referendum glede vstopa v zvezo Nato. Njena sedanja naloga in naloga slovenske politike pa je, da državljanom pravilno predstavi ozadje, da se bodo na referendumu pravilno odločili, je dejal minister.
Vključevanje samo v EU ni dovolj
Po ministrovih besedah samo vključevanje Slovenije v EU za obrambno in varnostno področje ni zadostno, saj tudi EU vse bolj izkorišča obrambne sposobnosti zveze Nato. Dodal je, da bo Slovenija v EU prenesla del svoje suverenosti v Bruselj, v zvezi Nato pa sprejemajo odločitve izključno na podlagi konsenza.
Po njegovih besedah bi ob vključitvi v vojaško zvezo slovenska vojska ostala slovenska, njen obrambni sistem pa bi se razvil v sistem profesionalne vojske, prostovoljne rezerve ter manevrske strukture na principu teritorialne obrambe. Ministrstvo za obrambo je v zadnjih dveh letih že pripravilo pogoje za izvedbo reform na obrambnem področju, v Sloveniji pa naj bi tako razvili učinkovito vojaško organizacijo, ki ne bo prevelika ter predraga.
Do marca bodo potekali "vojaško-strokovni" pogovori o Natu
Kot je še dejal minister, bodo v januarju in februarju pri nas še potekali vojaško-strokovni pogovori glede vključitve v Nato, marca pa naj bi slovenska vlada zvezi poslala svojo politično odločitev glede vstopa v to vojaško organizacijo. Slovenija naj bi postala polnopravna članica zveze prihodnje leto, je še dejal Grizold.
