Vstopili smo v koledarsko pomlad, na Primorskem se bo ogrelo do 23 stopinj Celzija

Enakonočje nastopi, ko žarki Sonca pravokotno posvetijo na ekvator, kar pomeni, da obe polovici Zemlje prejmeta povsem enako količino Sončeve energije. Kljub enakonočju smo se dejansko najbolj enaki dolžini dneva in noči pri nas približali že v četrtek, danes pa bo od sončnega vzhoda do zahoda minilo že 12 ur in devet minut. Razlika nastane zaradi ukrivljanja Sončeve svetlobe v Zemljini atmosferi, ki deluje kot leča in povzroča, da Sonce na nebu vidimo višje, kot je v resnici. To pomeni, da ga vidimo tudi, ko se nahaja malo pod obzorjem.

Pomlad je za marsikoga najlepši čas v letu, toda z vremenskega vidika običajno tudi najbolj nepredvidljiv. Sonce je namreč v tem delu leta močno, zato lahko ob popoldnevih beležimo že skoraj povsem poletne temperature, hkrati pa je severneje še veliko mrzlega zraka, ki nas lahko ob spustu proti jugu popelje še v zimo. Spremljevalec hitrih menjav vremena je veter, zato ne preseneča, da je pomlad najbolj vetroven letni čas.

Prihodnji dnevi nam prinašajo postopen dvig temperatur

Od danes pa vsaj do konca naslednjega tedna se bodo zvrstili sončni in vse toplejši dnevi, tudi vetra bo manj, kot ga je bilo v preteklih dneh. Ker bo zrak zelo suh, bo kakšen oblak na nebu prej izjema kot pravilo, temperaturna nihanja med nočjo in dnevom pa bodo velika. Jutranje temperature se bodo še gibale okoli ničle ali tudi kakšno stopinjo pod njo, popoldanske temperature pa bodo sredi tedna v večjem delu Slovenije prvič letos dosegle in ponekod tudi že presegle 20 stopinj Celzija. Na Primorskem se bo lahko v sredo in četrtek ob šibki burji ogrelo tudi do 23 stopinj Celzija.

Zaradi otoplitve se bo izsušenost vrhnjega sloja tal v prihodnjih dneh še dodatno povečala, takšne razmere pa so kot nalašč za nastanek in širjenje požarov v naravnem okolju. Požarna ogroženost je običajno največja ravno v času zgodnje pomladi, ko narava še ni zelena. Zaradi velike požarne ogroženosti je v večjem delu Slovenije v veljavi prepoved kurjenja v naravi. Izjema so alpske doline in drugi višje ležeči kraji, ki jih še prekriva snežna odeja.