Božidar Vukasović, samoooklicani predstavnik 720-ih varčevalcev nekdanje Ljubljanske Banke, je pred nadaljevanjem sodnega postopka varčevalcev proti Novi Ljubljanski banki na sodišču v Trstu pozval k razpisu referenduma. Na njem bi slovenske državljane vprašali, ali bi morala Slovenija izplačati dolg varčevalcem Ljubljanske Banke ali pa se na sodiščih še naprej braniti z dragimi odvetniki. Sestal se je tudi s prvim možem Mercatorja Zoranom Jankovičem, ki pa se v to vprašanje ne želi vmešavati.
Sodni postopek se je pričel septembra lani
Sodni postopek, ki so ga hrvaški varčevalci stare LB sprožili proti NLB in ki se bo nadaljeval 1. junija v Trstu, se je začel 30. septembra lani. Obravnava je bila takrat zelo kratka, saj je sodišče samo odločilo, da bo o tej tožbi ponovno razpravljalo 1. junija 2004, saj je tržaška odvetniška pisarna Volli, ki zastopa varčevalce, zaprosila za preložitev obravnave, ker je nasprotna stran trdila, da ni pravočasno prejela obvestila o tožbi. Po besedah zagovornikov hrvaških varčevalcev je prišlo do velike zamude pri izročitvi obvestila o tožbi NLB (če je tožena stranka iz tuje države, je časovni rok, ki ga določa italijanski zakon, 120 dni). V Ljubljanski banki so takrat povedali, da je odvetnik Volli zahteval čim hitrejšo obravnavo, dostava tožbe pa je v skladu z meddržavno pogodbo med Slovenijo in Italijo zahtevala dalj časa. Tožbo bo, kot so dejali takrat, po mnenju LB sodnik zavrnil, saj ni jasno, kdo je v tožbi dolžnik in kdo bi moral tožbeni zahtevek izpolniti. Vukasovič pa je danes v Ljubljani izrazil prepričanje v zmago.
Sodni postopki pred slovenskimi sodišči
Božidar Vukasović je pojasnil, da bodo tožbe vložili na slovenskih sodiščih na podlagi tega, da je proces arbitraže glede tega vprašanja v okviru nasledstva v Baslu končana - v prid tej trditvi je priložil kopijo pisma nekdanjega pomočnika hrvaškega ministra za finance Hrvoja Radovaniča iz konca leta 2002, v katerem ta trdi, da so ta pogajanja v okviru baselske Banke za mednarodne poravnave "definitivno končana". V prid temu pa po njegovem gre tudi razsodba Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je nedavno razsodilo, da je pristojno za tožbe varčevalcev nekdanje LB in zavrnilo vse argumente Ljubljane, ki so po oceni Vukasoviča politični in nimajo pravne veljavnosti. Po njegovih besedah naj bi imela Slovenija do 1. oktobra čas za odločitev, ali bo zadevo rešila sama, če ne bo sodišče v Strasbourgu odločalo o meritornosti tožbe. Dodal je še, da je vprašanje, kakšne obresti bodo zahtevali varčevalci za svoje vloge, po njegovih besedah okoli 16 odstotkov, tako kot je NLB dobila glede dolga Istraturista iz Umaga leta 2000.
