Sicer bo gradivo na voljo tudi na razstavnem prostoru veterinarske uprave na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni, je pojasnil predstavnik za stike z javnostjo na kmetijskem ministrstvu Tomaž Hrastar.
V uvodnem delu gradiva je opis aviarne influence ali ptičje gripe, sledijo pa poglavja o povzročitelju, znakih bolezni, prenosu in širjenju ter priporočilih veterinarske uprave imetnikom perutnine.
Aviarna influenca je, kot piše v gradivu, zelo nalezljiva virusna bolezen, ki lahko prizadene vse vrste ptic in se izraža na različne načine, ki so odvisni od patogenosti virusa in vrste ptic.
Okužbe z virusom aviarne influence pri pticah so razdeljene v dve skupini na osnovi virulence virusa: zelo patogena aviarna influenca, ki povzroča visoko obolevnost in smrtnost in je obvezno prijavljiva tako v Sloveniji kot v drugih državah; nizko patogena aviarna influenca, ki povzroča blaga obolenja.
V posameznih primerih se virus nizko patogene aviarne influence lahko spremeni v virus visoko patogene aviarne influence in tako povzroči visoko obolevnost in smrtnost. Vendar pa se obe okužbi med seboj razlikujeta in ju ne bi smeli zamenjevati, pojasnjujejo veterinarji.
Divje ptice kot vir okužbe za domače
Medtem ko so domače ptice na splošno zelo dovzetne za bolezen, kar se kaže z močno izraženimi znaki bolezni, so divje ptice, predvsem vodna perutnina, običajno naravno odporne in pogosto ne kažejo nobenih znakov. Zato divje ptice predstavljajo naravni rezervoar teh virusov in so lahko vir okužbe za domačo perutnino.
Ljudje redko zbolijo
Ljudje redko zbolijo za aviarno influenco. Če pa zbolijo, se bolezen po navadi kaže z blagimi znaki in je prehodnega značaja. Ne glede na to pa je lahko okužba ljudi z virusom zelo patogene aviarne influence tudi smrtna.
Zaradi tega se namenja bolezni velika pozornost in se po svetu stalno izvajajo ukrepi z namenom, da bi se izognili izbruhom aviarne influence, oziroma da bi bolezen izkoreninili čim prej po pojavu bolezni pri perutnini ali drugih pticah.
Omejiti dostop perutnine do potokov in mlak
Veterinarska uprava ob tem priporoča imetnikom perutnine, da zagotovijo zdravstveno neoporečno pitno vodo in krmo za živali; skrbijo za primerne higienske razmere v objektih, kjer se redijo živali, v okolici objektov ter drugje, kjer se zadržujejo živali; omejujejo nepotrebne stike ljudi ali drugih vrst perutnine in ptic z njihovo jato. Poleg tega naj bi rejci spremljali zdravstveno stanje perutnine: v primeru, ko opazijo katere od znakov bolezni, naj nemudoma pokličejo veterinarja. Rejci naj, tako veterinarska uprava, čim bolj poskušajo omejiti dostop perutnine do potokov, mlak ali drugega, kjer se zadržuje tudi divja vodna perutnina.
